Novela zakona o lokalnih volitvah prinaša stalen termin rednih volitev. Zakaj stalni termin? Doslej smo imeli lokalne volitve šestkrat. Datum se je stalno premikal v zgodnejši termin. Prve so bile 4. decembra 1994, zadnje 5. oktobra 2014. Prihodnje leto bodo 18. novembra in potem vedno tretjo nedeljo v novembru. Stalni termin omogoča večjo predvidljivost, pa tudi pravno varnost.
Nekateri bi šli zato še dlje. "Želeli bi si tudi stalen termin državnozborskih volitev, kakor tudi seveda stalen termin refendumov. Vse naj bo na en dan," je dejal Franc Jurša (DeSUS).
Kljub temu ni šlo brez zapletov. Vlada je sprva predlagala, naj bodo lokalne volitve vedno drugo nedeljo v novembru. To bi bila Martinova nedelja, zato so v SDS-u predlagali drugače. "Da se ta datum namesto Martinove nedelje, ki jo nekateri praznujejo kot neki družinski dan, prestavi na tretjo novembrsko nedeljo. To je zagotovo boljša rešitev ne glede na to, kdaj bo potem drugi krog," je pojasnila Anja Bah Žibert (SDS).
Ker se župani volijo po večinskem sistemu, je marsikje treba izvesti še drugi krog. Ta bo 14 dni po prvem, tudi v tem primeru pa se vmešajo prazniki. Jani Möderndorfer (SMC): "Če bomo imeli drugi krog volitev, se bo 14 dni po tistem pravzaprav vse dogajalo okoli Miklavža. In na neki način je to lahko problem."
Stalni datum volitev ima 15 evropskih držav, tako da rešitev ni novost. Novela zakona o lokalnih volitvah podrobneje ureja še volilno pravico tujcev na lokalnih volitvah, zmanjšuje število volilnih organov in ukinja možnost volitev v svete ožjih delov občin na dve leti.