Že zdaj so stroški dela v Sloveniji visoki, morebitna višja prispevna stopnja pa bi še poslabšala konkurenčnost Slovenije. Dodal je, da najverjetneje ne bi našli niti enega ekonomista v Sloveniji, ki bi to podprl, saj si o tem ne upa razmišljati nihče, razen sindikatov. Peter Pogačar z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa je dodal, da so izračuni Ekonomske fakultete pokazali, da tudi dvig prispevne stopnje za deset odstotkov ne bi zadoščal za primanjkljaj v pokojninski blagajni. Ta namreč nastaja zaradi demografskih razlogov, in ne zaradi krize. Stanovnik in Pogačar sta na vladni spletni strani pokojninska.si odgovarjala na vprašanja državljank in državljanov.

"Ne drži teza, da starejši odžirajo delo mladim"
Tako Pogačar kot Stanovnik sta poudarila, da ne drži teza, da starejši odžirajo delo mladim in da bi z upokojevanjem starejših uredili problem brezposelnosti med mladimi. Stanovnik je pojasnil, da je povpraševanje po delu fiksno in da tiste države, ki imajo relativno visok delež starejših zaposlenih, imajo tudi visok delež mladih zaposlenih. "Ne gre za sistem nadomeščanja starejših z mlajšimi, saj niso produktivni na istih področjih. Teza je zelo všečna, a tudi škodljiva, kar dokazano ne drži."

Pogačar je dodal, da je strah za prihodnja leta glede na demografsko sliko odveč, saj se bo Slovenija spopadala s primanjkljajem delovne sile. Če bo človek pri 55. letu ostal brez zaposlitve (tega je bilo strah ene od državljank, ki je postavila vprašanje), rešitev ne bo upokojevanje, ampak nova zaposlitev. Zakon prinaša olajšave in spodbude za delodajalce, ki bodo zaposlovali starejše delavce.

Stanovnik: Tudi zaposlenost se bo povečala, a k temu ne bo pripomogla pokojninska reforma
Na vprašanje, ali bo pokojninska reforma vplivala na število brezposelnih, je Pogačar dejal, da pri pokojninski reformi ne gre za reševanje brezposlenosti. "Tudi če bi zaposlili 60.000 brezposelnih čez noč, to ne bi rešilo problema pokojninske blagajne, saj je ta v demografskih razlogih in ni posledica finančne in gospodarske krize." Stanovnik je dodal, da slaba finančna situacija ne more biti razlog, da se pokojninske reforme ne sprejme. Lahko pričakujemo, da se bo Slovenija počasi izkopala iz krize in da se bo tudi zaposlenost povečala, a k temu ne bo pripomogla pokojninska reforma.

Sogovornika sta zavrnila tudi očitke, da je minus v pokojninski blagajni nastal zaradi slabega pobiranja prispevkov. Pogačar je pojasnil, da ima blagajna minus zaradi demografskih razlogov, ker 1,6 zaposlenega plačuje pokojnino za enega upokojenca, razmerje pa bi moralo biti 2 proti 1. Slovenija pobere skoraj 98 odstotkov prispevkov, kar je razmeroma visok odstotek, nobeni državi pa ne uspe pobrati 100 odstotkov. Tudi, če bi državi uspelo pobrati vse do zdaj neplačane prispevke v pokojninsko blagajno, bi to pomenilo okoli 100 milijonov evrov, pokojninska blagajna pa je "težka" 4,7 milijarde evrov.

Lahko se dokupi do pet let pokojninske dobe
Vseh let pokojninske dobe, na primer 35, ni mogoče kupiti, je na vprašanje enega od gledalcev odgovoril Pogačar. Lahko se dokupi do pet let pokojninske dobe, če so za tisto obdobje plačani prispevki, moški pa tudi za obdobje služenja vojaškega roka. Cena odkupa let se obračuna tako, da za izbrano število let posameznik plača prispevke, kot bi bil zaposlen, glede na plačo, ki jo je imel v letu, preden se je odločil za odkup.

Na vprašanje delavke, ki že zdaj izpolnjuje pogoje za upokojitev in jo je zanimalo, ali se bo po novem zakonu kar koli spremenilo, je Pogačar odgovoril, da bo pogoje za upokojitev izpolnjevala tudi po novem zakonu, se bo pa lahko sama odločila, ali se bo upokojila po starem ali po novem zakonu (s čimer bi imela višjo pokojnino). A ji ugodnejša pokojnina ne bo pripadla samodejno, ampak bo morala Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sporočiti, po katerem zakonu se bo upokojila.

Nekaj novosti zakon prinaša za samostojne podjetnike. Ti bodo po novem imeli možnost, da se delno upokojijo in obdržijo svojo obrt. Do leta 2018 se bo za samostojne podjetnika dvignila osnova za plačilo prispevkov za tiste, ki bodo imeli dobiček, na višino, od katere se jim bo odmerila tudi pokojnina. Večina samostojnih podjetnikov si namreč plačuje prispevke od minimalne osnove, pokojnina pa se potem ne odmeri od minimalne osnove.