To je Anton Korošec 30. maja 1917 prebral v dunajskem parlamentu, ob današnji slovesnosti pa so v Koroščevi rojstni hiši v kraju Biserjane tudi odprli njegovo spominsko sobo.

Prireditev, ki so jo organizirali občina, župnija in kulturno društvo Sveti Jurij ob Ščavnici, se je začela s spominsko mašo, ki jo je daroval kardinal Franc Rode. Nato je na ploščadi pred cerkvijo sv. Jurija potekala osrednja slovesnost, na kateri je župan Miroslav Petrovič spomnil na številne krajane tega kraja, ki so pomembno sooblikovali podobo današnje Slovenije.

Danes bi bil to "jugoexit"
"Eden takih je prav gotovo dr. Anton Korošec, brez dvoma najpomembnejši slovenski politik v prvi polovici 20. stoletja, ki je v dunajskem parlamentu prebral majniško deklaracijo," je dejal.

"V duhu sodobnih političnih razmer bi lahko to dejanje poimenovali jugoexit, ker so iz monarhije odšli južnoslovanski narodi. Če bi vztrajali v avstro-ogrski monarhiji, bi kot drugorazredni državljani doživeli podobno usodo, kot jo imajo danes Slovenci na avstrijskem Koroškem, ko se je treba bojevati za vsako dvojezično tablo, za vsako slovensko besedo, ko izganjajo slovenski jezik iz deželne ustave. V končni fazi bi to pomenilo izginotje slovenskega naroda," je dejal.

Pahor: Eden pomembnih korakov naroda
Po besedah predsednika Pahorja je bila t. i. prva majniška deklaracija, ki ji je leta 1989 sledila druga, ki jo je na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral Tone Pavček, eden od "pomembnih korakov v zrelostni krepitvi slovenskega naroda kot političnega subjekta".

Po njegovih besedah je prav, da se spoštuje in ohranja spomin na to dejanje "in da ne zamudimo priložnosti, da spomnimo mlade generacije, da slovenska država ni zrasla čez noč in da je bila posledica pomembnih utrinkov v daljšem zgodovinskem loku, v katerem ni manjkalo ne politične zrelosti ne politične smelosti".

Po njegovih besedah ni dvoma, da je bila majniška deklaracija iz leta 1917 "izraz hotenja, da smo Slovenci skupaj". "Z majniško deklaracijo in široko podporo, ki jo je imela med ljudmi, smo Slovenci nehali biti objekt zgodovine in smo na glas izrazili svojo voljo in svoje želje. Izbrali smo pot, ki je po več kot 70 letih pripeljala do osamosvojitve in kmalu zatem do izbire Evrope za okvir, ki nas povezuje z drugimi in v katerem smo skupaj," je poudaril.

Dve pomembni izkušnji
Odgovoril je tudi na vprašanje, ki sta ga pred njim na govorniškem odru postavila župan Petrovič in rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar, ali morda Slovenci danes ne potrebujemo še tretje majniške deklaracije. "Če vidimo, kako prelomni sta bili tisti iz 1917 in 1989, verjetno tako prelomnih časov v tem trenutku na srečo ne živimo. Slovenci imamo svojo državo - ne brez težav, ne brez stisk, ne brez napak - vendar jo imamo in smo gospodarji lastnih odločitev," je pojasnil Pahor.

"Toda če bi se kadar koli proti naši volji stvari znova zaostrile do te mere, da bi bila postavljena pod vprašaj naša eksistenca, takrat moramo kot zrel narod razumeti, da smo imeli v svoji zgodovini dve pomembni izkušnji. Eno iz sredine prejšnjega stoletja, ko smo se kot narod razklali in rane še danes celimo, ter izkušnjo iz časa osamosvojitve, ko smo stopili skupaj in dosegli sanje, o katerih so razmišljali rodovi pred nami," je dejal in izrazil željo, da Slovenci "nikoli ne bi pozabili, da enotni in povezani zmoremo skoraj vse, tudi nemogoče".