Predsednica SKEI-a Lidija Jerkič opozarja, da pozitivna gibanja še ne pomenijo konca krize. Foto: MMC RTV SLO
Predsednica SKEI-a Lidija Jerkič opozarja, da pozitivna gibanja še ne pomenijo konca krize. Foto: MMC RTV SLO
Stavka
Lanska stavka delavcev elektroindustrije in kovinske industrije je bila po besedah predsednice SKEI-a Jerkičeve uspešna. Foto: MMC RTV SLO

Predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije (SKEI) Lidija Jerkič je na novinarski konferenci pojasnila: "Če je bila naša panoga prva, ki jo je v letu 2008 prizadela finančna kriza, potem lahko v tem trenutku ugotavljamo, da je ena prvih, ki izhaja iz krize." Po njenih besedah se stanje v podjetjih stabilizira, saj ne odpuščajo več, zaznano pa je tudi zaposlovanje.

"Podjetja se lahko pohvalijo tudi z večjimi naročili"
"Podjetja so prešla nazaj na 40-urni delovnik in polne plače. Ni več trendov zapiranja podjetij, razen Tiki Gorenja. Razveseljivo je, da so plače redne, podjetja pa se lahko pohvalijo tudi z večjimi naročili, vendar to še ne pomeni, da smo iz recesije izšli. Trend je sicer pozitiven, ne pa povsod," opozarja Jerkičeva.

Jerkičeva je povedala, da so vidni učinki lanske stavke delavcev kovinske in elektroindustrije, saj se lahko pohvalijo z do 15-odstotno rastjo plač, zlasti zaradi izpogajanih višjih osnovnih plač v kolektivnih pogodbah dejavnosti in dviga minimalne plače, za katerega bi po njenih besedah težko trdili, da je povzročil množična odpuščanja.

Problematično predvsem agencijsko delo
Pojasnila je, da imajo trenutno odprta pogajanja za vse tri kolektivne pogodbe dejavnosti. Pogajajo se o stvareh za katere ocenjujejo, da so dolgoročno pomembne, predvsem za vključenost zaposlenih v izobraževanje in ureditev področja agencijskega dela, "ki se ponovno razrašča".

"Pojavljajo se potrebe po zaposlovanju, vendar to niso nezaposleni iz zavoda, temveč praviloma agencijski delavci, katerih delež v nekaterih podjetjih že presega 30 ali 40 odstotkov, v kar se noben noče vtikati, saj so v ozadju mnogi lobiji, zaradi česar je o tem nevarno govoriti. Na področju zaposlovanja agencijskih delavcev iz tujine namreč delodajalci tako ali drugače zaobhajajo zakon, zato bomo v SKEI-u k temu problemu pristopili intenzivneje," trdi Jerkičeva. Po njenih besedah bo sindikat posvetil več pozornosti tudi problematiki usklajevanja družinskega življenja z delom in problematiki nočnih delavcev.

Predsednica SKEI-a je še pozvala vlado, da znova uvrsti v obravnavo v državni zbor zakon o dobičku, "saj bi bil primeren in nujen za sprejem", ker bi delodajalcem med drugim ponujal vsaj prostovoljno možnost delitve dobička med zaposlene.

Povečano zapiranje podjetij na 'zanimivih' lokacijah
Sekretar regijskega odbora SKEI-a Ljubljana Zlatko Hernčič ob tem povedal, da ne bi bili radi optimisti, "kot predsednik vlade, ki izjavlja, da se je kriza že končala". "Raje smo bolj pesimistični in realni, da ne dajemo lažnih obljub." Kot je pojasnil, so lani opazili povečano zapiranje določenih podjetij, ker stojijo na zanimivih lokacijah, ki so "bistveno več vredne kot kakršna koli kolateralna škoda". Med temi podjetji je posebej omenil Strenio, nekdanjo SCT Strojegradnjo.

Apeliral je na politiko, naj poskrbi, da bodo delovna mesta ostajala v Sloveniji, s čimer pa nočejo zapiranja trga, temveč "nekoliko več občutka, kot ga imajo nekateri lastniki, konkretno v Gorenju". Ob tem je še izpostavil povečano zapiranje tovarn v Ljubljani, Kočevju, Kamniku in Domžalah. "V Rotisu sta dva delavca člana našega sindikata, vendar ne smeta povedati, da sta, ker bi lahko doživela usodo ameriških sindikaliziranih delavcev," je še dodal Hernčič.

SKEI obljublja odziv na sprejem zakona o malem delu
V SKEI-u so po njegovih besedah prepričani, da je največja nevarnost, ki grozi delavcem, zakon o malemu delu, ki bo, kot pravi Hernčič, prebivalce razdelil na dva razreda: privilegirane redno zaposlene z vsemi pravicami in deprivilegirane s pogodbami o malem delu z omejenimi pravicami. Zatrdil je, da se bodo 18. oktobra, ko se obeta sprejem zakona o malem delu, na to tudi odzvali.