Poslanci so zavrnili predlog amandmaja SLS-a k zakonu o malem delu, ki zvišuje število opravljenih ur malega dela v koledarskem mesecu za vsa podjetja glede na število zaposlenih. Na drugi strani so sprejeli amandma koalicijskih strank. Ta odpravlja omejitev, ki omogoča delodajalcem, ki zaposlujejo več kot 1.250 delavcev, odobritev višje kvote ur malega dela samo za tri mesece v posameznem koledarskem letu.

Sprejet je bil tudi amandma koalicije, ki določa sestavo komisije za pripravo javnega razpisa za delitev koncesijskih sredstev malega dela. Amandma med drugim določa, da Študentska organizacija Slovenije ni vključena v omenjeno komisijo.

Svetlik: Vključitev brezposelnih v malo delo njim v korist
Minister za delo Ivan Svetlik je v razpravi uvodoma povedal, da želijo s predlogom zakona o malem delu povečati prožnost trga dela. Po njegovih besedah že zdaj vse več ljudi opravlja delo, ki je občasno.

Minister je zatrdil, da so pri pripravi tega zakona gradili tudi na izkušnjah iz tujine. Kot je povedal, je problematično predvsem vključevanje brezposelnih v ta zakon, vendar je to "korist za njih, saj povečuje možnost, da pridejo do redne zaposlitve".

Dodal je še, da so študije potrdile, da je študentsko delo močna konkurenca na trgu dela in da povečuje stopnjo brezposelnosti predvsem med nekvalificiranimi delavci in mladimi.

Kres: Zakonu ne nasprotujem
Gvido Kres (SLS) je pojasnil, da zakonu ne nasprotujejo, saj verjamejo, da je to pot v prožnejšo politiko zaposlovanja, za katero upajo, da bo povečala konkurenčnost slovenskega gospodarstva. "Nisem za to, da je malo delo manj obdavčeno. Tudi pri delu za krajši čas so namreč dajatve enake kot pri zaposlitvi za polni delovni čas. Zakon o malem delu bo prispeval k temu, da bo siva ekonomija zmanjšana, popolnoma je ne bomo zajezili," meni Kres.

"Poskušali smo prilagoditi zahteve trgovinske zbornice in jih preliti v politično in zakonsko sprejemljivo obliko," je o predlaganem dopolnilu k četrtemu členu povedal Kresov strankarski kolega Jakob Presečnik. Predlog predlaganega dopolnila ureja omejitve za opravljanje malega dela v različnih tipih podjetij. Po mnenju predlagatelja dopolnila bi morala različna podjetja imeti različno število ur, namenjenih malem delu, da se ne bi dogajale zlorabe in da malo delo ne bi nadomestilo rednih zaposlitev.

Magajna (SD) in Pojbič (SDS) zakona ne bosta podprla
Bolj kritičen do zakona je Andrej Magajna (SD). "Ne bom ga mogel podpreti, predvsem zaradi 4. člena. Samo urna umejitev ni pravi pristop, omejiti bi ga morali tudi davčno in območno, s tem, da bi se izvajalo samo tam, kjer je mogoč nadzor. Bojim se, da bo malo delo postalo velika zloraba," opozarja.

Tudi Marjan Pojbič iz poslanske skupine SDS-a je prepričan, da je zakon zelo škodljiv, saj bodo, če bo zakon sprejet, brezposelni večni ujetniki malega dela. "V Avstriji in Nemčiji se že čutijo posledice podobnega zakona, ki ga imata ti državi," je povedal Pojbič in dodal, da takšen zakon, ki ni plod konsenza med vlado in socialnimi partnerji, ne bi smel prestati glasovanja v državnem zboru.

"Zakon korak naprej"
Ravno nasprotno je Matevž Frangež (SD) prepričan, da v celovitem urejanju trga dela, ki ga zakon o malem delu predstavlja le deloma, "sam koncept tega zakona predstavlja velik korak naprej, ki nas utegne pripeljati do čistejše situacije".

Dodal je, da zakon odpira nekatere nevarnosti, na katere so opozorili socialni partnerji. Čeprav se strinja z ministrom Svetlikom, pravi, da se ne more znebiti vtisa, da bomo učinke zakona ocenjevali šele po njegovi uvedbi.

Žnidaršič ne vidi razloga za hitro sprejemanje zakona
Nepovezani poslanec Franc Žnidaršič ne vidi razloga za hitro sprejemanje tako občutljivega zakona in meni, da bi ga morali dodelati ter narediti sprejemljivega za socialne partnerje in tiste, ki jim je namenjen. "Človek, ki ima štirideset let delovne dobe, ne bi smel opravljati študentskega dela," je prepričan.

Rožej: Zakon temelji na konservativni domeni
Zaresov poslanec Vito Rožej trdi, da so še posebej hude druge posledice zakona o malem delu, ki urejajo druga razmerja in nimajo nič s trgom dela. Prepričan je, da bi se trenutno stanje dalo spremeniti tudi z drugimi ukrepi, ne le z zakonom. Ta po njegovih besedah temelji na domeni 8 ur dela, 8 ur počitka, 8 ur prostega časa, "ki pa je v današnjih razmerah iluzorna in konservativna". "Zakon je za sodoben čas neprimeren," še dodaja.

"32. člen tega zakona je sramoten," še meni Rožej, ki obžaluje, da se je pod dopolnilo k temu členu podpisala tudi vodja njihove poslanske skupine Cveta Zalokar Oražem. Z izključitvijo ŠOS-a iz komisije, ki je pripravilo to dopolnilo, pa gre po Rožejevih besedah za prikrit lov na čarovnice zaradi dogodkov na študentskih demonstracijah. "Pri pripravi zakonov ne bi smelo vladati enoumje kot v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja," je sklenil.

Grims: Ključna dilema je omejitev malega dela
"Dilema, omejitev malega dela, je ključna za ta zakon, ker ureja učinkovitost zakona," pojasnjuje Branko Grims (SDS), ki je ministru Svetliku na njegove besede, da je imelo ministrstvo pri pripravi zakona o malem delu dobre namene, odgovoril, da "po stari modrosti dobri nameni vodijo v pekel". Grims še meni, da je socialni dialog, ki je bil pred parlamentom izveden "z drugimi sredstvi", odgovor na vladno ignoranco.

Zakon o urejanju trga dela uživa širšo podporo
Poslanci so obravnavali tudi zakon o urejanju trga dela, ki bo nadomestil zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in je del uveljavljanja koncepta prožne varnosti. Zakon, ki uživa širšo podporo kot o malem delu, med drugim zvišuje nadomestila za čas brezposelnosti, širi krog upravičencev do nadomestil in krepi vlogo dejavne politike zaposlovanja.