Parlamentarni odbor je obravnaval predlog zakona o malem delu. Največ isker se je kresalo pri amandmajih k četrtem členu, ki določa omejitve pri malem delu, in sicer glede števila ur, ki jih lahko opravi delavec, kot tudi glede števila ur, ki se jih lahko opravi pri enem delodajalcu.

Pri četrtem členu je bil sprejet amandma, po katerem se urna postavka usklajuje enkrat letno s povprečno plačo, ker lahko sistem z leti postane neskladen s stroški za življenske potrebščine.

Koalicija: Skrb je odveč
Večino opozicijskih poslancev in predstavnike sindikatov je skrbelo predvsem to, da bi malo delo postalo prevladujoča oblika dela, ki bi sčasoma prevladala nad "velikim" delom. Poslanci koalicije so odgovarjali, da je skrb glede tega odveč.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo Anja Kopač Mrak je povedala, da bo bistvena prednost novega zakona o malem delu v primerjavi z zdajšnjim sistemom t. i. "Centralna evidenca o malem delu", ki bo zagotavljala tekoče podatke o opravljenih urah in doseženem prihodku na posameznika, hkrati pa omogočala ustrezno spremljanje ter učinkovit nadzor nad izvajanjem malega dela.

Šoba: Skrbi me za mojo prihodnost
Predsednica Študentske organizacije Slovenije Katja Šoba je pojasnila, da se z novim zakonom ne strinjajo, "ker je, z izjemo nekaj členov, slab". "Skrbi me, kaj bo ob uvedbi tega zakona, skrbi me za mojo prihodnost, saj bodo za tako delo konkurirali tudi drugi ljudje."

Prepričana je, da je s takim zakonom ogrožena socialna varnost diplomantov. Mladi so namreč po njenem mnenju najbolj ogrožena skupina. "Ali je hiša z lepimi okni primerna za vselitev," je Šoba karikirala zakon z nekaj dobrimi členi. Izpostavila je še to, da študentske organizacije niso imele možnosti pri pripravi zakona.

Jeraj: S problemi, ki bodo sledili, se bodo ukvarjali drugi
Alenka Jeraj je povedala, da imajo v SDS-u težave s podporo zakonu. Povedala je, da ostajajo pri stališču, da težko narediš dober zakon za tri tako različne skupine, kot so upokojenci, študentje in brezposelni. "Skupaj tlačimo nekaj, kar ne gre. Na ta način stvari ni dobro urejati," je pojasnila in dodala, da omejitve pri študentskem delu že obstajajo.

"Imeli smo že boljši nadzor, ko je bilo treba iz študentskega servisa poslati podatke na davčno upravo, kar smo ukinili, ker se nikomur ni ljubilo prelagati papirjev. Želim si, da bi spejeli zakon, ki bi predstavljal bistveno izboljšavo fleksibilnosti trga dela, uvajamo pa še bolj komplicirane zadeve. S problemi, ki bodo sledili, se bo nato ukvarjal nekdo drug," je razložila.

Levanič: Zakon je dobro pripravljen
Dejan Levanič iz poslanske skupine Socialnih demokratov je prepričan, da je zakon dobro pripravljen. Po njegovih besedah zakon sledi dvema ciljema, in sicer, "prvi cilj je zagotavljanje socialne varnosti mlademu človeku, ki je danes nima, in drugi cilj je, da naj študent študira".

Levanič pravi, da predlog zakona o malem delu zagotovlja tudi, da bo lahko študent, ki ne bo dobil plačila, tega dobil iz t. i. rizičnega sklada. "Malo delo ni veliko sranje, temveč pridobitev," meni Levanič.

Zakon o urejanju trga dela pripravljen za parlamentarno razpravo
Pred obravnavo zakona o malem delu so člani odbora za delo brez glasu proti sprejeli vse amandmaje k zakonu o urejanju trga dela. Glasovanje o amandmajih je potekalo brez zapletov, prav tako pri večini predlaganih amandmajev ni bilo razprave, ki bi zaostrila stališča med vlado, opozicijo in socialnimi partnerji.

Zakon o urejanju trga dela bo nadomestil obstoječi zakon iz leta 1991. Ključni cilj novega zakona je uvajanje koncepta varne prožnosti na trgu dela v Republiki Sloveniji. Ta cilj bo dosežen v povezavi s spremembami sistemskih zakonov, ki urejajo delovna razmerja in sistem socialne varnosti na eni strani ter povečano vlogo aktivne politike zaposlovanja in večjo varnostjo brezposelnih na drugi strani.

Namen zakona o urejanju trga dela je povečati varnost iskalcev zaposlitve
Namen zakona je tudi povečati varnost iskalcev zaposlitve, zlasti brezposelnih oseb in oseb, katerih zaposlitev je ogrožena. Zakon med drugim zvišuje nadomestila za čas brezposelnosti, širi krog upravičencev do nadomestil in krepi vlogo aktivne politike zaposlovanja.