Mladi vstopajo na trg dela v povprečni starosti 29 let, zato do svojega 65. leta ne bodo dosegali pogojev za polno pokojnino, trdijo v ZSSS-ju. Foto: BoBo
Mladi vstopajo na trg dela v povprečni starosti 29 let, zato do svojega 65. leta ne bodo dosegali pogojev za polno pokojnino, trdijo v ZSSS-ju. Foto: BoBo
Andrej Zorko
Izvršni sekretar ZZZS-ja Andrej Zorko je meni, da je ukrepanje vlade nezadostno in nesprejemljivo. Foto: MMC RTV SLO


"Imeli smo problem zaposlovanja starejših, a vse bolj prihaja na plano problem zaposlovanja mladih," pravi izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko. Trg dela naj bi se mladim med gospodarsko krizo in po njej eksponentno zapiral, nestabilne oblike zaposlitev pa zavzemajo vse večji delež.
"Iz krize prihajamo z generacijo mladih, ki ne bodo imeli možnosti prenesti znanja iz fakultet. Če ni prenosa, ni razvoja gospodarstva in države. Če tega ne bomo rešili, bomo ustavili razvoj Slovenije, opozarja izvršni sekretar ZZZS-ja.

Med mladimi se povečuje dolgotrajna brezposelnost
Strokovni sodelavec ZSSS-ja Goran Lukič je predstavil izsledke letošnje raziskave Mednarodne organizacije dela (ILO), ki kažejo na rekordno povečanje nezaposlenosti na svetovni ravni in porast dolgotrajne nezaposlenosti v tej skupini. Poudaril je, da gre za negativen trend, ki se na dolgi rok ne bo izboljšal. V Sloveniji se je v skupini od 25 do 30 let od leta 2008 nezaposlenost skoraj podvojila, še večji problem pa Zorkovem mnenju leži zunaj uradnih številk.

Med letoma 2007 in 2009 je diplomiralo 52.000 ljudi, vsako leto pa je za diplomante razpoložljivih 8.000 delovnih mest, iz česar sledi razlika 28.000 ljudi brez zaposlitve. "Po uradnih statističnih podatkih za 2009 je bilo nezaposlenih 9.900 ljudi najmanj 6. stopnje izobrazbe. Kje je preostalih 18.000 diplomiranih? Obupali so, ni jih več v sistemu. To je izgubljena generacija," trdi Lukič.

Kdo bo upravičen do polne pokojnine?
Letos je v Sloveniji evidentiranih 12.000 zaposlitev, od tega 900 za nedoločen čas. Vse to po Lukičevem mnenju vodi do odmika odločitve o starševstvu, pozne osamosvojitve oz. odhoda od doma ter naraščajočega trajanja študija. Mladi tako v povprečju vstopijo na trg dela pri starosti 29-30 let. "Do 65. leta na tak način ne bodo mogli zbrati 43 let delovne dobe za polno pokojnino," meni Lukič.

ZSSS: Ukrepi vlade nezadostni
Po Zorkovem mnenju so ukrepi vlade ali nezadostni ali pa nesprejemljivi. Za projekt zavoda za zaposlovanje 'Absolvent, aktiviraj in zaposli se' je bilo zainteresiranih le 44 delodajalcev, je dejal Zorko in kritično nastopil tudi do politike denarnih nadomestil. Predstavil je primere Finske, Italije, Francije, Latvije in nekaterih drugih evropskih držav, kjer so krog upravičencev do prejemanja denarnih nadomestil razširili že lani in letos, medtem ko bo to Slovenija storila s 1. 1. 2011. "Mladi so bili v času krize izločeni," je dejal. Že dolgo pa so znane kritike do zakona o malem delu, ki naj bi mlade samo vzdrževalo v začaranem krogu nestabilnih zaposlitev in njihov delež na trgu dela še povečalo.

Predlog zakona o malem delu bo dan v parlamentarno obravnavo naslednji ponedeljek.