Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve zagotavljajo, da zakon o malem delu ne ukinja študentskega dela, ampak prinaša možnost za priložnostna in občasna dela v obsegu 60 ur mesečno in z zaslužkom do 6.000 evrov na leto za študente, dijake, upokojence in brezposelne. Trdijo, da so omejitve malega dela nujne zaradi preprečevanja zlorab, ko delodajalci študente in dijake izkoriščajo zaradi nižjih stroškov dela in ko študentje pretirano podaljšujejo svoj status izključno zaradi možnosti študentskega dela.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije po drugi strani pravijo, da se je razmah študentskega dela zgodil zaradi slabe politike zaposlovanja mladih diplomantov, najprej pa zaradi zniževanja sredstev za aktivno politiko zaposlovanja, čemur smo priča od leta 2001. Univerze so tako postale »vzporedni zavodi za zaposlovanje, v katerih študentje podaljšujejo čakalno dobo za vstop na trg dela« in oblikoval se je vzporedni trg študentskega dela. Slabo se je izvajal tudi nadzor nad študentskim delo, še opozarjajo, saj je iz letnega poročila inšpektorata za delo razvidno, da so leta 2009 zaznali le devet kršitev na področju izdajanja študentskih napotnic, leto prej 19, leta 2007 pa 17.

»Omejitev na 60 ur dela mesečno bo prizadela le majhen odstotek študentov«
Na ministrstvu za delo trdijo, da bo omejitev študentskega dela na 60 ur na mesec prizadela le majhno število študentov, saj dokument o celoviti ureditvi položaja študentov, ki ga je januarja lani pripravila Študentska organizacija Slovenije, ugotavlja, da so študentje leta 2006 v povprečju delali 68 ur na mesec, 93 odstotkov študentov pa je zaslužilo manj kot 6.000 evrov na leto. Tudi ŠOS pritrjuje tem podatkom, saj so na podlagi podatkov Davčne uprave RS izračunali, da so dijaki in študentje v različnih starostnih skupinah leta 2008 v povprečju delali od 298 do 843 ur na leto (mejo več kot 720 ur na leto pa so presegli le študentje v starostni skupini od 24 do 29 let).

Ministrstvo dodaja, da želijo z omejitvijo študentskega dela na 60 ur mesečno pospešiti dokončanje študija. A je iz dokumenta ŠOS-a mogoče razbrati, da se dolžina študija po podatkih ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v zadnjih desetih letih ni bistveno povečala. Povprečen čas študija na visokošolskih strokovnih programih je leta 2000 znašal 4,8 leta, na univerzitetnih pa 5,5 leta. Do leta 2008 se je študij na visokošolskih strokovnih programih v povprečju podaljšal za 1,1 leta, na univerzitetnih programih pa le za 0,1 leta. Obseg študentskega dela se je od leta 2000 do leta 2009 po podatkih ŠOS-a nominalno minimalno povečal. Ob upoštevanju inflacije z 288 na 302 milijona evrov.

»Sredstva za štipendije ostajajo nerazporejena, cenzus je previsok«
Ministrstvo za delo na očitek, da z uveljavitvijo zakona o malem delu študentje ne bodo imeli sredstev, da bi lahko študirali, odgovarja, da se bo v šolskem letu 2011/12 zvišal cenzus za pridobitev državne štipendije, kar bo številnim mladim omogočilo dostop do štipendije. Na ŠOS-u ob tem opozarjajo, da sredstva, namenjena štipendijam, v zadnjih letih ne zagotavljajo zadovoljivega položaja študentov. Število vseh štipendij (državnih, kadrovskih in Zoisovih) se je od leta 2000 do januarja 2009 s 65.684 zmanjšalo na 51.562, čeprav se je skupno število dijakov in študentov povečalo za 2.880. Dodajajo, da je cenzus za pridobitev državne štipendije previsok, zato je ne prejmejo vsi socialno ogroženi študentje, letno pa ostane nerazdeljenih več milijonov evrov, ki so prvotno namenjeni za štipendije.

»V enem letu le 46 dni delovne dobe«
Ministrstvo za delo kot prednost novega zakona predstavlja tudi dejstvo, da bodo tisti, ki bodo opravljali malo delo, vplačevali tudi v zdravstveno in pokojninsko blagajno. ŠOS opozarja, da bodo dijaki in študentje v enem letu lahko nabrali le dva meseca in 17 dni pokojninske dobe in 46 dni delovne dobe (zaradi 66-odstotne vrednosti opravljene ure, ki jo določa zakon). V pokojninsko blagajno bodo tako vplačali le 540 evrov, kar pa jim bo ob upokojevanju zniževalo pokojninsko osnovo.

Na ministrstvu za delo še pravijo, da bo novi zakon sredstva, ki bodo ostala na račun nižjih dajatev za posredovanje študentskega dela, namenili za štipendiranje in delovanje rizičnega sklada za pokritje morebitnih neplačanih zaslužkov. A na ŠOS-u predstavljajo drugo plat medalje, ki pravi, da se bodo storitve študentskih organizacij posledično podražile in bodo zato socialno šibkejšim dijakom in študentom nedostopne. Študenti bodo morali za te storitve odšteti več denarja, kar pomeni, da bodo morali tudi več delati. Na ministrstvu po drugi strani zatrjujejo, da so študentske organizacije leta 2008 za posredovanje študentskega dela prejele 15 milijonov evrov, po novem zakonu pa jih bodo ob enakem obsegu dela sedem. Ocenjujejo, da bi to moralo biti dovolj za ohranitev standarda posredovanja dela in s tem odgovarjajo na pomisleke, da bodo študentski servisi omejili načine posredovanja dela, da na primer ne bo več spletne objave prostih del in podobnega.

»Različna obravnava dela študentov, upokojencev, brezposelnih, bi otežila nadzor«
Ob koncu v Študentski organizaciji opozarjajo še, da delo upokojencev ne more biti urejeno enako kot delo študentov in dijakov. Razlog za reaktivizacijo upokojencev na trg delovne sile se po njihovem mnenju skriva v reševanju eksistenčne krize velikega dela upokojencev, ki se samo s pokojnino ne morejo preživljati. Pri tem opozarjajo še na dejstvo, da je plačevanje upokojencev v pokojninsko blagajno diskriminatorno, saj to na višino njihovih pokojnin ne bo vplivalo. Da si bodo tako (tudi) upokojenci izboljševali socialni položaj, priznavajo tudi na ministrstvu, kjer pojasnjujejo, da so se za enako obravnavo dijakov, študentov, upokojencev in brezposelnih odločili, ker bi ločevanje sicer pomenilo otežen nadzor in večje stroške izvajanja.

V Študentski organizaciji Slovenije tako predlagajo povečanje nadzora nad posredovanjem in opravljanjem študentskega dela in ureditev področja podeljevanja statusa dijaka oziroma študenta z vzpostavitvijo enotne evidence. Ocene namreč kažejo, da je samo v treh letih država zaradi fiktivnih vpisov na področju študija matematike, statistike, računalništva, tehnike, fizikalih in kemijski ved ter vede o živi naravi izgubila najmanj 10 milijonov evrov.