Svetlik trdi, da bo glas proti malemu delu glas proti novim delovnim mestom. Foto: MMC RTV SLO
Svetlik trdi, da bo glas proti malemu delu glas proti novim delovnim mestom. Foto: MMC RTV SLO
Kot pravi Radićeva, bo zakon o malem delu prinesel do 10 tisoč novih delovnih mest. Foto: MMC RTV SLO
Jernej Vrtovec
V javni upravi je 20 odstotkov študentskih delavcev - kakšne bodo tu posledice malega dela, se sprašuje Jernej Vrtovec. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Dušan Semolič
Semolič opozarja, da bodo delodajalci zaradi ekonomskih razlogov raje zaposlili tri "male delavce", kot pa enega s polnim delovnim časom. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Mladi forum SD
Mladi forum SD-ja je prepričan, da so argumenti v prid zakonu o malem delu. Foto: MMC RTV SLO
Kampanja za referendum o malem delu se je začela

Vlada je ob začetku referendumske kampanje o zakonu o malem delu pripravila novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili minister za delo Ivan Svetlik, minister za visoko šolstvo Gregor Golobič, ministrica za gospodarstvo Darja Radić in državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Kovšca.


Svetlik: Bojazni, da bi redne zaposlitve prešle v malo delo, ni
Svetlik je zavrnil bojazen, da bi redne zaposlitve po sprejetju zakona lahko prehajale v malo delo. Pojasnil je, da gre pri malem delu za priložnostna dela, ki za delodajalca ne bodo primerna, da bi ga vključili v kontinuirane delovne procese. Poudarja tudi, da bi delodajalci že danes lahko, če bi želeli, študentom ponujali še več dela v obliki študentskega dela. Kot pravi, zakon postavlja omejitve, zaradi katerih delodajalci ne bodo mogli ponuditi več delovnih mest preko malega dela, kot bodo to določale posebne kvote.
Golobič je poudaril, da se na Svetu za študentska vprašanja spoprijemajo predvsem z vprašanji dostopnosti in kakovosti študija. Zatrdil je, da se bo tradicionalno visoka dostopnost študija v Sloveniji s spretjem zakona o štipendiranju in zakona o malem delu še povečala, hkrati pa naj bi se dvignila tudi kakovost in učinkovitost. Poudaril je, da imamo namreč v Sloveniji visok delež študentov, ki ne končajo študija, prav tako pa imamo velik delež fiktivno vpisanih študentov, ki izkoriščajo bonitete študentskega statusa.

Radić: Zakon o malem delu korak k varni prožnosti trga delovne sile
Radićeva je povedala, da je zakon o malem delu velik korak k zagotavljanju t. i. varne prožnosti trga delovne sile, ki bi prispeval k večji konkurenčnosti slovenskega poslovnega prostora. Kot pravi, bi sprejetje zakona po njihovih ocenah omogočil do 10 tisoč novih delovnih mest.
Kovšca je mlade, preden se bodo odločili, ali bodo na referendumu glasovali za zakon ali proti njemu, pozvala k razmisleku, kaj je zanje bolje in ali bo zakon pispeval k njihovi socialni varnosti. "Iz teh razlogov upamo, da bodo mladi tisti, ki bodo zakon podprli," je zatrdila.
Semolič: To ni prava pot
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič pa trdi, da je, glede na potrebe trga dela, uveljavitev malega dela povsem zgrešen ukrep, saj naj bi do absurda pripeljal trg dela v smislu fleksibilizacije, ki naj bi jo, z različnimi vrstami zaposlitve, v dokaj veliki meri omogočal že sedanji zakon o delovnih razmerjih.

"Gre za uvanjanje nove oblike dela brez pravic, kot so dodatek na delovno dobo, dopusta, bolniškega nadomestila, malice, odpravnine, regresov, stavke," zatrjuje. Kot pravi, je v uveljavitev malega dela v Nemčiji uničila milijon delovnih mest, le 10 odstotkov oseb, ki dela preko malega dela, pa naj bi imelo možnost dobiti delo za nedoločen čas. Trdi tudi, da bodo največje žrtve zakona, poleg mladih, ženske, saj naj bi se največ zaposlitev preko malega dela ponujalo v storitvenem sektorju. "To ni prava pot," opozarja.

MSi: Vlada zavaja, zakon je protiustaven
Trditev o več socialnih pravicah in 10.000 novih delovnih mestih je čisto zavajanje, je v okviru začete kampanje sporočil predsednik podmladka Nove Slovenije Jernej Vrtovec. Malo delo po njegovem mnenju ne bo uredilo anomalij študentskega dela, temveč prižgalo socialno bombo tako za študente kot za brezposlene. Študentom bo študij postal drag in nedostopen, malo delo bo izrivalo redna delovna mesta in brezposelne ujelo v večen krog mezdnega malega dela brez pravic. Vrtovec navaja primer Nemčije, kjer naj bi malo delo prineslo 1,5 milijona ljudi brez zaposlitve.
V Mladi Sloveniji menijo, da je zakon o malem delu protiustaven, saj z omejitvijo plačila jemlje pravico do svobode dela in zaslužka. Vrtovec je poudaril, da ima že po obstoječi ureditvi Zavod za zaposlovanje možnost posredovanja študentskega dela, in se sprašuje, zakaj je država doslej dovoljevala, da se ves denar iz 4,5-odstotne koncesije steka v študentske servise. Izpostavil je še podatek, da naj bi v javni upravi delalo kar 20 odstotkov študentov. Zakaj vlada vsaj teh študentov ni napotila na ZZZS in se s tem odpovedala 4 milijonom evrov, se sprašuje Vrtovec.

Mladi forum SD: Gre za urejanje kratkotrajnih del
V Mladem forumu SD pa menijo, da je obstoječi sistem študentskega dela povzročil, da je približno tretjina vseh študentov vpisanih zaradi dela in drugih ugodnosti, ki jih status študenta prinaša. Študentje pri delu prek študentskega servisa nimajo nikakršnih delavskih pravic in predstavljajo najcenejšo in popolnoma brezpravno delovno silo. Zaradi teh in še drugih argumentov mladi SD-ja poudarjajo, da zakon o malem delu prinaša odločen korak naprej pri urejanju področja kratkotrajnih in občasnih del.

Kampanja za referendum o malem delu se je začela