S tem so se odzvali na besede Marka Funkla iz Gibanja za dostojno in socialno družbo, ki nasprotuje malemu delu. "Minister Svetlik je kampanjo začel z obljubo o 10.000 novih delovnih mestih - GZS in javna uprava ne bosta zaposlovala, kje so torej nova delovna mesta," se sprašuje Funkl. "Zakon je spisan brez dialoga, ne ureja socialnega položaja in zajema tri skupine, ki so nezdružljive, kar je nedopustno," je še poudaril.

"Ministra Svetlika postavljamo na laž"
Ob napovedih vlade, da bodo javno upravo krčili, je tudi Gospodarska zbornica Slovenije v svojem stališču jasno zapisala, da malo delo ne bo prineslo novih delovnih mest, pojasnjuje. Ob tem izpostavlja dva primera, kjer bo malo delo "predstavljalo najbolj fleksibilno obliko dela".

Kot prvega navaja mladega učitelja španskega jezika, ki bi na primer na šoli delal zgolj po dve uri na teden, saj ga bo vsak "dober menedžer vzel prek malega dela in ga ne bo zaposlil". Drugi primer pa je medijska hiša, ki zdaj poleg redno zaposlenih delavcev zaposluje tudi tako imenovane samostojne podjetnike, ki bodo potem pomenili dodatne kvote malih delavcev. "Pri obstoječem študentskem delu smo pogosto priča delu študentov in dijakov v obsegu in obliki, ki ustreza redni zaposlitvi, kar presega namen študentskega dela in predstavlja nelojalno konkurenco predvsem mladim pri iskanju prve zaposlitve," pa opozarjajo na ministrstvu za delo.

Malo delo ne zagotavlja socialne varnosti
Z uvedbo malega dela se bo položaj še poslabšal. "Mladi ne bodo imeli stika z delodajalci, ki bi jih zaposlili," trdi Funkl in dodaja, da bo več delovnih mest, ki pa ne bodo odpirala možnosti za redno zaposlitev. Prav tako zakon ne ureja bolniškega in porodniškega statusa oz. ne zagotavlja socialne varnosti. "Gre za tlačansko obliko dela, kjer država pove, koliko lahko zaslužiš," še meni. Ministrstvo poudarja, da malo delo prinaša upokojencem, študentom in brezposelnim več socialnih in ekonomskih pravic, kot so jih trenutno deležni.

Pojasnil je še, da so ob obiskih, ki so jih že opravili po Sloveniji, ugotovili, da so urne postavke od 3 do 4 evre. Izrazil je prepričanje, da jih delodajalci ne bodo dvignili. "To ni oblika dela, ki bi mladim dala odskočno desko," je prepričan Funkl.

Na ministrstvu po drugi strani zagotavljajo, da zaradi stroge omejitve malega dela ni razloga, da bi se obseg dela v primerjavi z zdajšnjim študentskim delom kakor koli povečal, del začasnih del pa bodo delodajalci prisiljeni preoblikovati v redne zaposlitve. Dodali so, da inšpektorji za delo do zdaj niso imeli ustreznih pravnih podlag niti podatkov za nadzor nad študentskim delom, z novim zakonom pa bodo dobili ustrezna pooblastila in podatke iz enotne centralne evidence, v katerih bodo vsi podatki tako o delojemalcih kot o delodajalcih.

Za kampanjo zapravili okoli 5.000 evrov
Funkl je še predstavil aktivnosti, ki jih nameravajo v Gibanju za dostojno delo in socialno družbo izvajati v predreferendumskem času. Osredotočili se bodo na tri področja, in sicer obiskovanje krajev po Sloveniji, kjer prirejajo okrogle mize na temo malega dela, na brezplačnih mestih bodo obesili plakate in izvajali spletne aktivnosti, ki "so najcenejša oblika promocije".

"V kampanji smo do zdaj porabili okoli 5.000 evrov," je pojasnil Funkl in dodal, da so v ta namen odprli tudi referendumski račun. V gibanju pričakujejo, da bodo v celotni kampanji porabili od 20.000 do 25.000 evrov, za zdaj pa je finančna sredstva v celoti prispevala Študentska organizacija Slovenije.

Funkl še zavrača očitke, da ŠOU financira kampanjo zaradi interesa po dobičku. Dejal je, da v gibanju menijo, da je študentsko delo potrebno prenove, zato med drugim predlagajo enotno evidenco vpisov in ostrejši inšpekcijski nadzor. "Delo študentskih servisov pa naj prevzamejo neprofitne organizacije - lahko tudi zavodi za zaposlovanje," je sklenil Funkl.