Ker jim v zadnjih 30 letih ni uspelo urediti nikakršnega statusa v Sloveniji, hrvaška in druge skupnosti, zbrane v Exyumaku, zahtevajo, da bi se ob letošnjem popisu omogočilo izrekanje o narodni pripadnosti tistim, ki to želijo. Podobno je v svojem tvitu SURS pred kratkim pozval tudi predsednik vlade Janez Janša.

"Mogoče bi (poleg rokavic) spremljali tudi druge statistično relevantne podatke, npr. narodnost, veroizpoved, tako kot v večini drugih držav po svetu," je tvitnil premier Janez Janša. Toda SURS je zadnji terenski popis opravil leta 2002 in tudi takrat je podatke o narodni pripadnosti zbiral samo posredno, na podlagi izrekanja o maternem jeziku. "Država nima podatka o narodnosti v nobeni podatkovni bazi, zato ga niti SURS ne more zagotoviti," so za oddajo NaGlas! pojasnili s SURS-a. Letos aprila namreč, tako kot leta 2011, nameravajo izpeljati t. i. registrski popis, ki podatke črpa iz že obstoječih podatkovnih baz. Med temi pa ustreznih in svežih podatkov o narodni pripadnosti, veroizpovedi in maternem jeziku ni.

Sorodna novica Manjšine ‒ zgodba o noju, ki tišči glavo v pesek

To že dalj časa moti tudi predstavnike albanske, bošnjaške, črnogorske, hrvaške, makedonske in srbske skupnosti pri nas, ki se jim kljub številčnosti ni uspelo z nobeno vlado v zadnjih 30 letih dogovoriti o kolektivnih pravicah, ki bi jim jih morala Slovenija zagotavljati glede na ratificirano okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin. Izjema je le nemško govoreča skupnost, s katero je vlada Janeza Janše začela dialog pred nekaj meseci.

Zakaj se ne morejo izreči o pripadnosti?

"V institucijah Republike Slovenije nas sprašujejo, koliko je Hrvatov. Vendar tega podatka ni," pravi predsednik Zveze hrvaških društev v Sloveniji Đanino Kutnjak. Ti podatki so za manjšine zelo pomembni, ker bi bili osnova za financiranje, oblikovanje strategij, politik in programov za manjšine. V Zvezi hrvaških društev v Sloveniji ne razumejo, zakaj se ob popisu prebivalstva ni mogoče izreči o narodnosti. Zato pozivajo k zagotovitvi možnosti, da bi se lahko vsak posameznik ob popisu sam odločil, ali se želi izreči ali pa ne.

Uvrstitev izjave v popis – prvi korak
Izrekanje o tem zahtevajo tudi vse druge manjšine, povezane v združenju Exyumak, ki zastopa vse predstavnike narodov in narodnosti SFRJ razen Hrvatov. "Predstavniki etničnih skupnosti nekdanjih konstitutivnih narodov SFRJ zahtevamo, da se ponovno uvede pravica izrekanja o etnični pripadnosti pri popisu prebivalstva RS v letu 2021. V 30 letih od ustanovitve države kljub vsestranskim prizadevanjem naših manjšinskih skupnosti nam ni uspelo pravno urediti kolektivne pravice naših narodnih skupnosti v RS," pravi predstavnik Exyumaka Ilija Dimitrievski. "Uvrstitev izjave o etnični pripadnosti v popis prebivalstva je prvi resni korak v smeri boljše pravne države in še boljše bi bilo, če bi namesto maternega jezika vključili etnično pripadnost staršev popisanega."

Izrekanje prostovoljno in ob zaščiti zasebnosti

Pravnica Vera Klopčič, ki se z omenjeno tematiko ukvarja že vrsto let, meni, da izrekanje o narodnosti mora biti prostovoljno, ob zaščiti zasebnosti, ki jo zagotavljata Evropska konvencija o človekovih pravicah in Ustava Republike Slovenije. Tretji člen omenjene konvencije pravi: vsak pripadnik narodne manjšine ima prosto izbiro, da se odloči, ali bo obravnavan kot pripadnik narodne manjšine in zaradi tega ne sme trpeti negativnih posledic, Ustava Slovenije v 41. členu pa določa, da ima vsakdo pravico, da se opredeli ali ne opredeli glede svojih prepričanj, verskega ali drugih.

Načini pridobivanja in uporabe podatkov

Raziskovalci, med katerimi je tudi sociologinja s FDV-ja Simona Zavratnik, ugotavljajo, da manjkajo poglobljene, terenske raziskave, ki bi pokazale predvsem to, kaj se v sodobnih manjšinah danes dogaja, kakšni sta politična in ekonomska participacija. Dejavnosti italijanske in madžarske, v Sloveniji priznanih manjšin, država financira iz proračuna, medtem ko dejavnosti nepriznanih manjšin ne. To je za skupnosti velika težava, ker se morajo samofinancirati s posojili ali iskati donatorje. Vera Klopčič meni, da je zato pomembno, da se zagotovi tudi ta sklop kolektivnih pravic, ki bo zagotovil financiranje njihovih dejavnosti.

Raziskovalci ostro proti noveli zakona o prijavi prebivališča

Na predlog Slovenske nacionalne stranke je parlamentarni odbor za notranje zadeve pred kratkim potrdil novelo zakona o prijavi prebivališča, ki predvideva, da upravne enote zbirajo tudi podatke o narodnosti in veroizpovedi. A raziskovalci ta predlog odločno zavračajo: "Mi moramo biti izjemno skrbni pri zbiranju podatkov, zbiranje mora biti vedno utemeljeno, nikoli ne smemo privoliti v to, da bi za vsak primer zbirali še podatke o nacionalnosti in veroizpovedi. In to pravzaprav ta predlog predvideva, zato ga je treba odločno zavreči. Interes države na eni strani po zbiranju podatkov ne bi nikoli smel prevladati nad pravico posameznice po varovanju osebnih podatkov," poudarja Simona Zavratnik.
Prostovoljnost kot temeljno merilo za izrekanje o narodni pripadnosti ter pravilno in zakonito zbiranje in hranjenje podatkov omogočajo, da 30 let nepriznane manjšine uveljavijo kolektivne pravice, ki se jih je Slovenija obvezala upoštevati z ratifikacijo Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin.

O predlogu novele zakona bo državni zbor odločal na začetku marca po hitrem postopku.