Zaslišanje pisatelj Tone Partljič, direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina in filozof Boris Vezjak razumejo kot politični konstrukt in nov poskus kriminalizacije mariborskih vstaj. "Parlamentarna komisija je, kakor se odvija, anahronistična in sramotna za institucijo, kot je državni zbor, saj delo te demokratične institucije odvrača od resničnih problemov in dogajanj v državi in družbi," so zapisali v skupni izjavi za javnost, ki so jo dan pred napovedanim zaslišanjem predstavili novinarjem.

Vsi trije se bodo zaslišanja iz spoštovanja do državnih institucij udeležili, a so "ogorčeni, ker živimo v državi, v kateri je mogoče ljudi, ki so se odločili podpreti mariborske vstaje leta 2012, kriminalizirati in razvrednotiti tako njih kot njihova dejanja".

Na zaslišanje vabljeni zaradi anonimnega pisma
Prepričani so, da vabilo na zaslišanje temelji na anonimnem pismu, ki ga je parlamentarna komisija štela kot dokazno gradivo za sum, da so krivi moralne, finančne ali organizacijske podpore vstajam in posledično tudi nasilja. "Razumemo jo kot politični konstrukt skritih avtorjev, pod katerega se umazano in pritlehno le navidezno podpisujejo zaskrbljeni starši priprtih protestnikov, da bi se zakrilo resnične politikantske sledi in motive," so zapisali. "Živimo v državi, kjer so poslanci dosegli, da se kriminalizira ljudske proteste in skozi to še civilno družbo, posameznike pa stigmatizira."

Partljič je prepričan, da bi moral DZ namesto takšnih "nizkotnih" zaslišanj dati udeležencem protestov "priznanje", saj so z odhodom na ulico opozorili na težavo, ki se je s pravnomočno obsodbo tedanjega župana Franca Kanglerja pokazala za resnično. Sam se je udeležil dveh mariborskih vstaj. "Na nobeno me nihče ni povabil. Nikakor nisem nikogar nagovarjal k nasilju," je dodal.

Vezjak: S tem obsojamo vse, ki so bili na protestih
Rukavino je med drugim zmotilo, da se njegova udeležba na protestih politizira. "V naši državi torej ne obstaja več neka svobodna volja, ki ne bi bila kakor koli povezana s politiko," je bil zgrožen. Vezjak pa je prepričan, da s takšnimi zaslišanji obsojamo vse, ki so se udeležili protestov: "Tukaj navzoči smo na nek način reprezentanti vseh, ki smo sodelovali v vstajah. Naša krivda ni nič večja in nič manjša, kot je krivda vseh 15.000 ljudi, ki so se vstaj udeležili."

"Nekateri politiki v Sloveniji zaradi očitkov, da obstaja desni ekstremizem, na vsak način poskušajo uravnotežiti to sliko, da bi desnim ekstremistom našli še leve ekstremiste. Mi po vsem sodeč ustrezamo opisu levih ekstremistov," je še povedal Vezjak. "Jaz se imam za ekstremista, če za ekstremizem šteje, da mora civilna družba prevzemati odgovornost politike. Za to sem pripravljen iti tudi v zapor," je dodal.

Na zaslišanje so v četrtek kot priče poleg omenjenih med drugim vabljeni še kulturologinja Vesna Vuk Godina, novinar Jaša Lorenčič, nekdanji rektor univerze Ludvik Toplak, direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek in mestni svetnik Rok Peče.