Dogovorjeni so, da naj bi pogajanja sklenili v prvi polovici prihodnjega leta, a vsebinskega poteka pogajanj sodelujoči ne komentirajo, "saj je sklep pogajalske skupine, da med pogajanji vsebine razprav ne komentiramo v javnosti oz. v medijih", so za STA pred dnevi pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je za STA zagotovil, da so se "najtrših orehov že lotili". Tako so v skladu s terminskim načrtom dela do zdaj obravnavali upokojitvene pogoje in ukrepe za daljše ostajanje v zaposlitvi, višino prve pokojnine in usklajevanje pokojnin.

Izvršni direktor pri Gospodarski zbornici Slovenije Mitja Gorenšček je za STA opomnil, da tisti, ki so sodelovali pri usklajevanjih o prejšnjih pokojninskih reformah, pravijo, da je zdajšnji način drugačen. Zdaj je namreč po njegovem pojasnilu več načelnih pogovorov, manj pa je takšnih, ki bi bili bolj podrobni. Pri tem pa je opozoril, da se prav v podrobnostih skrivajo pomembne odločitve.

Pričakovano višanje starostne meje za upokojitev

V skladu z vladnimi izhodišči za reformo bi se starostna meja za upokojitev od leta 2028 višala, tako da bi leta 2035 za 40 let dela znašala 62 let. To je dve leti več kot zdaj. Obdobje za izračun pokojninske osnove, ki po veljavni zakonodaji vključuje 24 katerih koli najugodnejših zaporednih let zavarovanja, bi se od leta 2028 sčasoma podaljševalo na 40 let. Pri tem bi izločili pet let, ki so za posameznika najmanj ugodna.

Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove, ki zdaj za 40 let pokojninske dobe znaša 63,5 odstotka, bi se od leta 2028 postopoma zviševal za 0,25 odstotne točke in v ciljnem letu 2035 dosegel 65,5 odstotka. Pri usklajevanju pokojnin, kjer zdaj v 60 odstotkih upoštevajo rast plač in v 40 odstotkih rast cen življenjskih potrebščin, pa bi postopno vse bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in vse manj rast plač, dokler v letu 2033 ne bi rasti cen upoštevali v 80 odstotkih in rasti plač v 20 odstotkih.

Če že izpolnjujete pogoje, ni treba hiteti v pokoj

Zaradi napovedane pokojninske reforme pa ni treba hiteti v pokoj, je za Radio Slovenija poročala Urška Valjavec. Pomembnejše novosti, vključno z morebitnim zvišanjem starostne meje, bi začele veljati šele leta 2028, je za Radio Slovenija povedal generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) Marijan Papež: "Pa tudi tisti, ki že izpolnjujejo pogoje, in sprašujejo, ali se jih spremembe tičejo – zanje je odgovor 'Ne'. V vsaki reformi je bila tudi prehodna določba, v kateri je pisalo: 'Kdor je že izpolnjeval pogoje za upokojitev po zdaj veljavnih predpisih, se bo tudi kadar koli kasneje lahko po teh predpisih upokojeval.' In gotovo bo tudi ta določba v novem zakonu."

58 odstotkov manj rojenih kot pred 100 leti

Za naš pokojninski sistem, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti, je pomembna tudi rodnost. V Sloveniji so se v 100 letih generacije otrok več kot prepolovile, kar pomeni tudi, da se razmerje med upokojenci in delovno sposobnimi zmanjšuje.

V nobeni od članic Evropske unije rodnost ne dosega ravni za enostavno obnavljanje števila prebivalcev – to je 2,1 otroka na žensko v rodni dobi. Predstavnica UMAR-ja Barbara Bratuž Ferk pojasnjuje, da je to stopnja, "ki bi jo morali doseči, da bi število prebivalstva ostalo enako" oz. da se ne bi zmanjševalo.

Pri nas je bila generacija z več kot 30.000 otroki nazadnje rojena leta 1979. Največ rojenih otrok je bilo leta 1923, najmanj lani. "Leta 1923 je bilo rojenih kar 40.710 otrok, sto let pozneje, torej lani, pa 16.989 – to je kar 58 odstotkov manj," razlaga Barbara Bratuž Ferk.

Lani je za enega upokojenca v pokojninski sistem vplačevalo 1,57 zaposlenega. Projekcije kažejo, da bo okoli leta 2050 razmerje v Sloveniji doseglo ena proti ena.

Dvig upokojitvene starosti upravičujejo spremenjene razmere v družbi

Luka Mišič s Pravne fakultete v Ljubljani je za STA dejal, da je zviševanje starostne meje za upokojitev pričakovan ukrep. Glede na načelo, po katerem naj se pravo prilagaja spremenjenim razmeram v družbi, kot je v tem primeru predvsem podaljševanje pričakovane življenjske dobe, pa je višanje starostne meje po njegovih besedah "praviloma upravičeno". "Toliko bolj, ker zakonodajalec uživa na področju ustavne pravice do pokojnine t. i. široko polje proste presoje, kar pomeni, da ima širšo diskrecijo pri iskanju ravnotežja med individualnimi pravicami in javnim interesom oziroma pravicami drugih," je dodal.

Zakonodajne spremembe morajo ob tem po njegovem opozorilu upoštevati temeljna pravna načela, kot so načela enakosti, pravne varnosti in sorazmernosti. Glede na to se mu zdi pomembno, da se pogoji zaostrujejo postopno, v ustrezno dolgih prehodnih obdobjih, in ne čezmerno.

Dvig upokojitvene starosti nadalje upravičuje primerjalnopravni pregled, saj v več državah članicah EU-ja kot starostni pogoj za upokojitev že zdaj velja 67 let. Pri tem je iz vidika tistih, ki na trg dela vstopajo pozno ali imajo v obdobju ekonomske aktivnosti prekinitve, ugodno, da se hkrati ne povečuje zahtevana delovna doba, je poudaril Mišič s katedre za delovno in socialno pravo.

Nekateri ukrepi po zavarovalniškem načelu, nekateri po načelu solidarnosti

Predlagano postopno podaljševanje obdobja za izračun pokojninske osnove s 24 na 40 let z izločitvijo petih najmanj ugodnih let zavarovanja, ki ga je vlada predvidela v izhodiščih za reformo, medtem Mišič vidi kot "jasen odraz t. i. zavarovalniškega principa, ki velja tudi v socialnih, ne le v zasebnih zavarovanjih".

Načelu solidarnosti po njegovih navedbah sledi predlagana izločitev petih najmanj ugodnih let zavarovanja, ko je oseba denimo delala s krajšim delovnim časom od polnega ali pa je bila plača oz. dohodek, od katerega so bili plačani prispevki za socialno varnost, nižji iz kakšnega drugega razloga.

V izhodiščih predlagani postopni dvig odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove z zdajšnjih 63,5 odstotka za 40 let delovne dobe na 65,5 odstotka ocenjuje kot pomemben za tiste, ki si dodatnega varčevanja za primer starosti ne morejo privoščiti ali nimajo zadostnih informacij o različnih oblikah varčevanja in vlaganja. V teoriji takšen ukrep sicer po njegovem opozorilu zmanjšuje pomen zasebnega varčevanja za starost denimo v okviru prostovoljnega pokojninskega zavarovanja.

Ob tem pogreša zakonodajne spremembe na stanovanjskem področju, saj lastništvo stanovanj v Sloveniji predstavlja t. i. četrti pokojninski steber. Na tak način se pomembno blažijo negativni učinki nizkih plač in nizkih pokojnin glede na visoke življenjske stroške, je jasen. "Če bodo generacije, ki si danes same ne morejo več privoščiti nakupa dostojne nepremičnine, po upokojitvi še vedno plačevale tržno najemnino na slabo reguliranem in nerazvitem trgu najemniških stanovanj, njihove pokojnine morda ne bodo omogočale niti preživetja. Posamezniki bodo morali zato uveljavljati pravico do denarne socialne pomoči ali druge pravice iz sistema socialnega varstva," je posvaril. Ukrepanje na tem področju se mu zdi zato nujno, je še dejal za STA.