V skladu z njim bodo usklajevanja potekala do 5. februarja 2025. Predvideli pa so tudi rezervne termine. Kot zadnji rezervni termin je določen 7. marec prihodnje leto.

"Zadovoljni smo, da smo plačno reformo po dolgem času uspešno zaključili in se podajamo v pokojninsko reformo," je na novinarski konferenci po seji vlade dejal podpredsednik vlade Matej Arčon. "Načrtujemo, da bodo pogovori s socialnimi partnerji končani v prvih mesecih prihodnjega leta in bo pokojninska reforma z velikim razumevanjem in soglasjem socialnih partnerjev in deležnikov uspešno realizirana," je bil optimističen.

Pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta za pokojninsko reformo je že obravnavala dvig upokojitvene starosti in spodbude za podaljšanje delovne aktivnosti. Odmerni odstotek in obdobje za izračun pokojninske osnove pa prideta na vrsto v petek. V skladu s terminskim načrtom bodo oktobra obravnavali tudi usklajevanje pokojnin, letni dodatek in dodatek za pomoč in postrežbo, izhaja iz gradiva za današnjo sejo vlade.

Poenotenje dob in vprašanje osnove za plačilo prispevkov prideta na vrsto novembra. Takrat se bodo osredotočili tudi na vdovske in družinske pokojnine, dodatno pokojninsko zavarovanje ter višino prispevnih stopenj.

O invalidskem zavarovanju in poklicni rehabilitaciji, ki ju na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predstavljajo kot eno od osrednjih poglavij, bodo spregovorili decembra. Poleg tega je zadnji mesec v letu rezerviran za poklicno zavarovanje.

Odprta vprašanja bodo usklajevali po novem letu. Od 7. februarja do 7. marca pa so določili rezervne termine.

Pogajalska skupina je načrt in način dela opredelila na svoji prvi seji 20. septembra.

V skladu z vladnimi izhodišči za pokojninsko reformo bi se starostna meja za upokojitev od leta 2028 višala, tako da bi leta 2035 za 40 let dela znašala 62 let. To je dve leti več kot zdaj. Obdobje za izračun pokojninske osnove, ki po veljavni zakonodaji vključuje 24 katerih koli najugodnejših zaporednih let zavarovanja, bi se od leta 2028 sčasoma podaljševalo na 40 let. Pri tem bi izločili pet najslabših let.

Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove, ki zdaj za 40 let pokojninske dobe znaša 63,5 odstotka, bi se od leta 2028 postopoma zviševal za 0,25 odstotne točke in v ciljnem letu 2035 dosegel 65,5 odstotka. Pri usklajevanju pokojnin pa bi bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin.