Slovenski sodnik pri Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) Marko Bošnjak bo s 1. julijem prevzel predsedovanje temu sodišču. Gre za najvišjo funkcijo v sistemu evropskega varstva človekovih pravic. Marko Bošnjak je bil gost današnje oddaje Ob osmih; želeli smo tudi njegov komentar po velikem razočaranju slovenskih ribičev nad odločitvijo ESČP-ja, da so njihove pritožbe zaradi kazni, ki jim jih izreka Hrvaška zaradi lovljenja rib v Piranskem zalivu, nedopustne. Kot je dejal, se do sodb ali sklepov ESČP-ja ne sme javno opredeljevati. "To bi bilo izrazito neprimerno." Pojasnil je, da pri sklepu ni sodeloval, razume pa razočaranje ribičev, ki pred sodiščem niso bili uspešni. A kot dodaja, iz odločitve sodišča ne gre vleči kakršnih koli sklepov o odnosih in mejah med Slovenijo in Hrvaško. "Sodišče se ni opredeljevalo do tega, ali je arbitražna odločitev veljavna, ali pa do tega, kje je meja med Slovenijo in Hrvaško na morju. To je nekaj, za kar ESČP ni pristojen. Mi razlagamo Evropsko konvencijo o človekovih pravicah."

Arbitraža je zavezujoča

Bošnjak poudarja, da je treba spoštovati arbitražne in druge sodne odločitve. V konkretnem primeru pa je moral ESČP upoštevati hrvaško zakonodajo, saj je bila pritožba zoper Hrvaško. "V tem smislu je moralo presoditi, ali je bila obsodba teh ribičev predvidljiva. To je test. In sodišče je presodilo, da je bila predvidljiva. Drugo pa je, ali se s tem strinjamo ali ne. Vsekakor pa ne gre za to, da bi ESČP dal prednost Hrvaški proti Sloveniji ali kaj podobnega. Nikakor ne gre za to. Take interpretacije so napačne in izkrivljene." Razumem pa težave ljudi na terenu, pravi Bošnjak. Na obeh straneh. Na Hrvaškem in v Sloveniji. Ribiči z obeh strani dobivajo globe. "Ponavljam, menim, da je arbitražna odločitev zavezujoča. Mogoče je bilo napačno pričakovanje, da je ESČP forum, ki bo dal arbitražni odločitvi neko dodatno veljavo, ali pa ji jo odrekel."

Slovenija ni kršiteljica človekovih pravic

Napačen je občutek, da Slovenija pred ESČP izgubi večino zadev. "Res je ravno obratno," pravi Bošnjak. Večina pritožb zoper Slovenijo je razglašenih za nedopustne že pri sodniku posamezniku. Takih je več kot 95 odstotkov. "Res pa je, da je med tistimi, ki so presojane po vsebini, nekoliko nadpovprečno število kršitev, če to primerjamo z nekim povprečjem med državami članicami Sveta Evrope. Vendar to ni ne dramatično niti razlog za zaskrbljenost. Res pa je, da je vsaka kršitev preveč." Je pa Slovenija zagotovo med državami, ki zgledno uresničujejo odločbe ESČP-ja.

V Evropi so človekove pravice dobro varovane

"Zavedajmo se, da je v Evropi stopnja varstva človekovih pravic daleč najvišja na tej zemeljski obli, z izjemo nekaterih posameznih držav. To seveda ne more biti razlog za samozadovoljstvo. Tudi v Evropi imamo številne probleme in izzive. Nekateri so novi, kot so na primer podnebne spremembe, kot je bila pandemija, nekatere pa so tradicionalne: migracije na primer." Bošnjak poudarja, da v nekaterih državah določene politične oblasti kažejo manjšo zavezanost človekovim pravicam oziroma njihovemu varstvu, a je takšna situacija po navadi prehodna. Ko pride na oblast druga politična opcija, se to spremeni. "Sem optimist. Stvari niso nepovratne. Gledati moramo onkraj tega in delovati za čim višjo raven vladavine prava, demokracije in človekovih pravic v Evropi."

Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih.