Prašnikarjevi so včeraj popoldne vročili obvestilo, da na novem razpisu ni bila izbrana za direktorja, ker je bil na to funkcijo imenovan rektorjev svetovalec Vilijem Tisnikar, ter sklep, da ji s prenehanjem funkcije preneha tudi delovno razmerje direktorja. To pa še ni vse. Marušič ji še sporoča, da z današnjim dnem sploh ni več zaposlena na univerzi, češ da zanjo nimajo primernega delovnega mesta.
"Po mojem mnenju gre za nezakonito odpoved, ki jo bom izpodbijala v sodnih postopkih. Razrešitev sem prijavila tudi delovni inšpekciji, saj so me med drugim odpustili brez vsakršnega odpovednega roka. To, da zame nimajo ustreznega delovnega mesta, je za lase privlečen in prozoren argument, saj je na univerzi v zadnjih šestih mesecih, ko bi moral biti izveden postopek novega direktorja študentskih domov, bilo in je še razpisano večje število primernih delovnih mest, med drugim je denimo zaradi porodniškega dopusta trenutno nezapolnjeno delovno mesto tajnika študentskih domov. Več kot jasno je, da se me je rektor hotel rešiti," je svojo odpoved komentira Prašnikarjeva
Prašnikarjeva: maščevanje za prijavo mobinga
Marušič in Prašnikarjeva imata že dlje časa napete medsebojne odnose. Prašnikarjeva, ki se je ponovno prijavila za direktorsko mesto, je prepričana, da se ji rektor z odpovedjo maščuje tudi zato, ker ga je tožila zaradi trpinčenja in spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Rektor naj bi v času rektorske predvolilne kampanje od nje, če želi ugodno rešitev za svojo nadaljnjo zaposlitev, pričakoval, da bo v mesecih do volitev "vsaj nevtralna", saj da ni "estetsko", če on rešuje njen status, ona pa medtem podpira njegove protikandidate. Na univerzi so njene navedbe označili za krivo prijavo.
Dirigiran izbor?
Da rektor Prašnikarjeve ne želi več gledati v univerzitetnem okolju, bi bilo mogoče sklepati iz izbornega postopka. "Svet Študentskih domov, katerega član sem bil takrat, nikoli ni dobil na mizo vseh kandidatov, ki so se prijavili na izbor za direktorja. Rektor je oblikoval predizborno komisijo, ki nam je predlagala enega od kandidatov - Viljema Tisnikarja - in je svetu dopustil le odločitev zanj ali ne. Ker sem akademska oseba, se uličnih taktik ne grem, zato se sklicanih sej sveta nisem udeležil, sem se pa o tem posvetoval v najvišjih akademskih krogih. Kmalu zatem so me zamenjali," dogajanje med izbiranjem novega direktorja opisuje nekdanji član sveta Študentskih domov Gorazd Drevenšek. Nova sestava sveta je nato zagotovila dovolj glasov za potrditev Tisnikarja.
"Študentske domove sem podedovala na čisti finančni ničli, zdaj pa je v blagajni presežek. Prihodke sem povečala za več kot sto odstotkov. Uprla sem se rektorju, da bi denar porabili za druge namene, ne pa za vlaganja v študentske namestitvene kapacitete. Najverjetneje je tudi to eden od razlogov, zakaj me je vrgel na cesto," pravi Prašnikarjeva.
Za komentar smo prosili tudi univerzo, na odgovor še čakamo.
Drage kadrovske eskapade
Prašnikarjeva je le ena od rektorju nepriljubljenih uslužbencev, ki se je znašla v nemilosti. Ker se ni strinjala z njegovim vodenjem univerze in metodami dela, je morala lani oditi prorektorica za študijske zadeve, odpustil je šefa informatike, ki je nato s sodiščem dobil visoko odškodnino. Vrhovno sodišče je razsodilo, da je UP nezakonito razrešil dekanjo fakultete za humanistiko Vesno Mikolič, samo stroški tega sodnega postopka so univerzo stali več kot 10.000 evrov. Tožilstvo pa je pred kratkim kot neutemeljeno zavrglo tudi glavno ovadbo zoper nekdanjega direktorja Znanstvenoraziskovalnega središča UP-ja Darka Darovca, ki mu je Marušič očital nenamensko porabo raziskovalnega denarja in ga zato odpustil. Več zaposlenih pri odvetnikih išče pomoč zaradi delovnih pogodb.
Kršitve pri sistematizaciji in plačah
Ministrstvo za javno upravo je pred kratkim na UP ugotovilo nepravilnosti v aktu o sistematizaciji in kršitve pri izplačevanju plač vodjem sektorjev v rektoratu. "Pri vseh devetih javnih uslužbencih je inšpektorica ugotovila nepravilnosti pri določitvi plače od 1. 1. 2015 dalje (po izvedeni reorganizaciji)," so za TV Slovenija odgovorili na ministrstvu za javno upravo.
Da bi uslužbenci tudi po reorganizaciji obdržali iste plačilne razrede, jim je vodstvo UP-ja neupravičeno priznalo nikoli pridobljena napredovanja. Zato bodo morali, kot kaže, univerzi vrniti neupravičeno prejeti del plače, skupaj okoli 30 tisoč evrov. Poleg tega univerza za uvrstitev v višje plačne razrede "ni ne zaprosila ne pridobila zakonsko obveznega soglasja ministrstva," še sporočajo z ministrstva. Univerza se je na inšpektorske ugotovitve pritožila.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje