Poslanci so na seji odbora obravnavali letno poročilo o lanskem delu sodišč. Ta so lani v reševanje prejela nekaj več kot 940.000 zadev, skupaj z nerešenimi zadevami pa so jih reševala nekaj več kot 1,23 milijona. Na koncu leta je nerešenih ostalo 227.000 zadev, od tega nekaj več kot 89.000 pomembnejših.

Med sodniki in sodnim osebjem je po Masleševem mnenju veliko znanja in inovativnosti, v preteklem letu pa so dosegli kakovostne mejnike, a možnosti za izboljšanje vidi predvsem pri krepitvi kakovosti. Čeprav se učinkovitost po mednarodnih kazalnikih krepi, javna zaznava tega ne odseva, je dodal. Vendar se gre bati preprostih in lahkih normativnih rešitev, je poudaril.

Pri tem je opozoril na generacijsko vrzel med sodniki, saj jih je več starih med 60 in 70 let, kot je tistih med 30. in 40. letom, kar bo težava tudi v prihodnosti. Trenutno je na sodiščih sicer zaposlenih 907 sodnikov, kot sodno osebje je zaposlenih 3.200 ljudi.

Težav z zunanjimi predavanji ni, pravi Masleša
Več poslancev je zanimalo, koliko je med sodniki razširjena praksa predavanja zunanjim subjektom. V zvezi s tem je Masleša pojasnil, da je bila edina disciplinska kršitev pred 30 leti, sodniki pa za zunanja predavanja vzamejo dopust, zato ne opaža, da bi zadeva šla čez rob, na zunanja predavanja pa gleda kot na širitev pravnih obzorij.

Podpredsednik Sodnega sveta Marko Novak je Maslešo opozoril, da se je povprečna starost nerešenih zadev nekoliko zvišala, število pomembnih nerešenih zadev lani pa se je lani zvišalo na kar treh od štirih višjih sodišč. Sodniki bi se morali zato pospešeno ukvarjati s temi zadevami, je prepričan in pri tem opozoril tudi na visok delež razveljavljenih ali spremenjenih sodb.

Masleša je na pripombe glede nerešenih zadev odgovoril, da sodnikom reševanje teh primerov pogosto onemogočajo objektivni dejavniki, nad katerimi nimajo nadzora, denimo beg obtoženca v kazenskem postopku.