Vodja poslanske skupine NSi-ja v DZ-ju Matej Tonin pojasnila za glasovanje, zaradi katerega se je nanj usul plaz kritik znotraj in zunaj NSi-ja, navaja v pismu izvršilnemu odboru stranke, od koder so ga posredovali MMC-ju.

"Sprejeti zakon nekdanjim predsednikom republike jemlje nekatere pravice, ki so jih imeli doslej po prenehanju mandata. Nekdanji predsedniki republike tako ne bodo imeli nič več pet let pravice do šoferja, tajnice, svetovalca in pisarne. Prav tako se jim ukinja predsedniški dodatek k pokojnini. V luči vsesplošnega zategovanja pasu se mi je zdela takšna omejitev razumna, zato sem glasoval za zakon. Pri obravnavi omenjenega zakona je bilo s strani opozicije vloženo tudi dopolnilo zakona, ki nekdanjim predsednikom republike, ki jim je mandat potekel že pred uveljavitvijo zgoraj omenjenega zakona, ohranja pravico do predsedniškega dodatka k pokojnini," v uvodu pojasnjuje Tonin.

O Kučanovem dodatku odločilo devet koalicijskih poslancev
"Po mnenju opozicije bi šlo v primeru ukinjanja predsedniškega dodatka za nazaj za nedopusten poseg v že pridobljene pravice. Za dopolnilo opozicije je glasovalo 38 poslancev, proti jih je bilo 37. Ker je bil rezultat tako tesen, je o usodi dosedanjega predsedniškega dodatka, ki so ga nekdanji predsedniki dobivali od leta 2002 dalje, odločilo devet koalicijskih poslancev. Sam sem glasoval za dopolnilo, ki izključuje poseganje za nazaj. Podpredsednica SDS in poslanka SDS Sonja Ramšak se je vzdržala, prav tako tudi predsednik DZ Gregor Virant, vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša, poslanka Marjana Kotnik Poropat, DeSUS, in štirje poslanci SLS (Presečnik, Žveglic, Ribič, Pukšič). Kdor koli izmed nas sedmih bi se odločil drugače, dopolnilo ne bi bilo izglasovano."

Klasična parlamentarna razprava
Po letu dni v poslanskih klopeh Tonin v pismu ugotavlja, da slovenski politični prostor, s tem pa tudi celotno družbo obremenjujejo zamere, ki so za zdajšnjo situacijo popolnoma nepomembne, vendar zaradi svojega simbolnega pomena ustvarjajo velike napetosti in zastrupljajo odnose med državljani. "Pri glasovanju o urejanju predsedniškega dodatka za nazaj ni šlo za razpravo, ki bi bila pomembna z vidika uravnoteženja javnih financ, ampak je šlo za simbolno razpravo o preteklosti. Opozicija je za vsako ceno želela ubraniti lik in delo nekdanjega predsednika Milana Kučana, koalicija pa je želela z odvzemom predsedniškega dodatka Kučanu ljudem sporočiti, da ga bo kaznovala zaradi njegove nespametne politike v preteklosti. Šlo je za eno "klasičnih parlamentarnih razprav", od katerih ljudje nimajo niti enega delovnega mesta več, država pa nič manjši primanjkljaj."

Kučanovega dela ni nikoli podpiral
"Za ohranitev do sedaj veljavnega predsedniškega dodatka nisem glasoval zato, ker bi podpiral lik in delo nekdanjega predsednika. Njegovega dela nisem nikoli podpiral, celo več, ocenjujem, da je s svojim delovanjem, zlasti po koncu predsedniškega mandata, Sloveniji naredil več škode kot koristi. Dopolnilo, ki preprečuje poseg za nazaj, sem podprl, ker želim narediti konec maščevalni politiki," piše Tonin, zaradi čigar glasovanja so se oglasili posamezni člani NSi-ja in izražali nezadovoljstvo. Vsem njim Tonin postavlja zelo preprosto vprašanje: "V čem smo kot kristjani boljši od tistih, ki so v času komunizma ljudi pošiljali v taborišča in zapore zaradi njihovega prepričanja, če od mene zahtevate finančno kaznovanje nekdanjega predsednika republike, s katerim se ne strinjamo? Ali je prejemanje predsedniškega dodatka v času krize etično, ni vprašanje, na katerega sem dolžan odgovoriti jaz. Prejemanje dodatka je moralno-etično vprašanje, s katerim se mora soočiti vsak nekdanji predsednik republike," navaja Tonin in dodaja:

Gre za institut predsednika
"Če se mu zdi, da v teh trenutkih z vidika morale in etike ni primeren čas, da bi predsedniški dodatek prejemal, se mu bo enostavno odpovedal." Prepričan je, da bi gospod Kučan tudi brez predsedniškega dodatka živel dobro. "V primeru predsedniškega dodatka ne gre za vprašanje preživljanja predsednika, ampak za odnos do instituta predsednika republike. Slovenska družba bo gnila še naprej, če ne bomo stvari poimenovali s pravimi besedami. Nedopustno je, da nekateri za tisoče nedolžno pobitih po drugi svetovni vojni še vedno uporabljajo izraz "napaka", ne pa umor ali zločin. Prav tako pa ne moram pristati, da v luči ekonomskega varčevanja izvajamo tisto, kar bi morali poimenovati minilustracija. Tudi mi smo dolžni naša dejanja poimenovati s pravimi besedami."

Minilustrijacija proti Kučanu ne bi rešila ničesar
Tudi danes minilustracija proti Kučanu ne bi rešila ničesar, ampak zgolj dodatno razdelila narod, piše Tonin, ki se z marsičim, kar je počel nekdanji predsednik republike, ne strinja, vendar pa kot "domoljub in aktiven državljan spoštuje institucijo predsednika republike, ne glede na to, kdo jo zaseda". Tonin nasprotuje "pozicijski vojni" v politiki, ki pomeni, da mora biti vedno opozicija proti tistemu, kar predlaga vlada, in obratno, da mora biti koalicija vedno proti tistemu, kar predlaga opozicija.

Kot mlad politik želi presegati stare delitve
Tonin se na koncu svojega pisma vsem nezadovoljnim volivcem opravičuje in prosi za razumevanje s pojasnilom, da je ob prisegi kot poslanec obljubil, da se bo odločal za tisto, kar se mu bo zdelo prav za državo, in ne za tisto, kar se mu bo bolj splačalo. "Popolnoma jasno je, kaj bi se mi v dani situaciji politično bolj izplačalo – napasti Kučana. Tega nisem storil. Kot kristjan čutim dolžnost, da ravnam v duhu "kar želiš sebi, stori tudi drugim". Kot mlad politik želim presegati stare delitve. Kot domoljub želim spoštovati institucije države. Kot odgovoren politik se želim izogibati brezplodnim konfliktom, od katerih državljani nimajo nič. Svojo energijo želim posvetiti ustvarjanju nove Slovenije, ki pa je žal ni mogoče pričakovati, če ne prekinemo s starimi praksami," je še v pismu, poslanem iz Afganistana, kjer je pred prazniki spremljal obrambnega ministra Hojsa, zapisal Tonin.