Na to, da sodnica in vse tožilke ter tožilci, ki so povezani z zadevami v povezavi s kriminalno združbo Kavaški klan, ostajajo brez 24-urnega varovanja, je na omrežju X opozorila novinarka Televizije Slovenija Irena Ulčar Cvelbar. Dodala je, da sicer ostaja varovan en sodnik, ki sodi v primeru, povezanem s trgovino z mamili.
"Po naših informacijah sicer sodnica Klavdija Bercieri in štirje tožilci, med njimi tudi Gončin, ostajajo brez 24-urnega neposrednega fizičnega varovanja, medtem ko v veljavi ostajajo nekateri drugi ukrepi, tudi tehnično varovanje. A temu se je, spomnimo, Mateja Gončin že pred časom odpovedala zaradi nepooblaščenega snemanja oziroma zlorab, ki so se potrdile tudi v izrednem nadzoru. Zaradi njih je tožilka ovadila tudi več policistov," je v oddaji Dnevnik poročala Ulčar Cvelbar.
Po njenih neuradnih informacijah so med ovadenimi poleg obeh že zamenjanih vodij Centra za varovanje in zaščito (CVZ) Tomaža Brezica in Franca Šešerka tudi namestnik vodje centra Jurij Šubic in varnostnik Dejan Padovac, znan po tem, da je v preteklosti varoval tudi Janeza Janšo. Gončin sicer v ovadbi zlorabo položaja očita tudi zdaj že nekdanjemu generalnemu direktorju policije Senadu Jušiću.
Z ukinitvijo varovanja seznanjena ustno na sestanku
Ob novici o ukinitvi 24-urnega varovanja se pojavlja vprašanje, ali gre za strokovno odločitev ali pa za povračilne ukrepe po kazenskih ovadbah.
Tožilka je za STA ocenila, da gre za povračilne ukrepe, in ob tem napovedala nove kazenske ovadbe in vložitev odškodninske tožbe zoper državo. Poudarila je tudi, da so ji varovanje ukinili že tretjič. "Kot da me onemogočajo pri pregonu Kavaškega klana," je dejala.
Dodala je, da tako ne more opravljati svojega dela, ker je ves čas v negotovosti. Z ukinitvijo varovanja je bila namreč seznanjena ustno na sestanku pri vodji Specializiranega državnega tožilstva Darji Šlibar, kjer je bil prisoten tudi novi vodja centra za varovanje in zaščito Aleksander Perklič.
"Kot razlog so navedli, da nevarnost grožnje tožilcem ne obstaja več," je dejala Gončin. Informacijo je potrdil tudi njen pooblaščenec David Sluga, ki meni, da bi se na to morala odzvati tudi tožilstvo in sodišče.
Policija: Izvajamo vse potrebne aktivnosti
Policija se je v sporočilu za javnost odzvala, da so "ogroženi državni tožilci in sodniki še naprej varovane osebe policije" in da "policija ogrožene državne tožilce in sodnike še naprej varuje z različnimi ukrepi varovanja na podlagi aktualnih ocen ogroženosti".
S kazensko ovadbo zoper nekdanje vodstvo policije in nekdanje vodstvo CVZ-ja so v policiji seznanjeni le iz medijev. Navedbo, ki se pojavlja v javnosti, da je ukinitev varovanja povračilni ukrep policije zaradi vložene kazenske ovadbe zoper nekdanje vodstvo policije in nekdanje vodstvo CVZ-ja, pa so ovrgli in dodali, da delovna skupina za koordinacijo varovanja ogroženih uslužbencev policije in drugih državnih funkcionarjev, ki izdeluje ocene ogroženosti, "sproti in strokovno ocenjuje vsako informacijo, ki bi lahko vplivala na spremembe ocen ogroženosti in ukrepov varovanja, pri čemer podana kazenska ovadba ali reorganizacija CVZ-ja nimata nikakršnega vpliva na spremembe ocen ogroženosti in ukrepov varovanja".
Pojasnili so še, da se varovanje ogrožene osebe izvaja z različnimi ukrepi, ki se sproti prilagajajo aktualni oceni ogroženosti. Vsaka odločitev, ki vpliva na varovanje te osebe, pa je vedno predmet ustrezne obravnave, ocene in ovrednotenja. Na tej osnovi se prilagodijo načini in ustrezni ukrepi varovanja.
Pri tem zagotavljajo, da izvajajo vse potrebne aktivnosti, da bi bile varovane osebe in predstojniki državnih organov, v katerih so varovane osebe zaposlene, ustrezno seznanjeni z aktualnimi ocenami ogroženosti in izvajanimi ukrepi. Tako ocena ogroženosti kot načrt izvajanja ukrepov za zaščito ogrožene osebe pa nosita stopnjo tajnosti v skladu z zakonom o tajnih podatkih.
"Razkrivanje tovrstnih podatkov in podatkov, povezanih z varovanjem ogroženih oseb, bi lahko ogrozilo varnost varovane osebe in izvajalcev varovanja ter škodovalo nadaljnjemu delu policije, zato je javno reševanje takih vprašanj nesprejemljivo," so še zapisali v policiji.
Tožilstvo: Javno poročanje pomeni dodatno tveganje
Na specializiranem državnem tožilstvu poudarjajo, da je varnost državnih tožilcev najpomembnejša in prednostna naloga tožilske organizacije, ki se zagotavlja v skladu s predpisi in pod stopnjo tajnosti. Vsakršen odmik od tega, med drugim tudi javno poročanje, pa za varovane državne tožilce pomeni še večje varnostno tveganje, so zapisali.
Hkrati zagotavljajo, da način in stopnja varovanja ne vplivata na profesionalno opravljanje tožilskega dela.
Gončin je medtem potrdila, da je zaradi nepodpore stanovske organizacije izstopila iz društva tožilcev, je v oddaji Dnevnik še poročala Irena Ulčar Cvelbar.
Tožilka o domnevnih nepravilnostih pri varovanju spregovorila za Tarčo
Mateja Gončin, ki je tožilka v odmevnih primerih tudi proti članom t. i. Kavaškega klana, je v oddaji Tarča decembra lani prekinila medijski molk in razkrila nepravilnosti pri delu centra za varovanje in zaščito.
Policijo je obtožila, da je zoper njo nezakonito izvajala prikrite preiskovalne ukrepe tudi na njenem domu. Opozorila je tudi na nepravilnosti pri varovanju drugih varovanih oseb ter odtekanje informacij, v decembrski Tarči pa je napovedala tudi nove postopke in kazenske ovadbe. Ovadenim očita več kaznivih dejanj zlorabe položaja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje