Obravnavi v sojenju v zadevi Patria, ki bi se moralo nadaljevati 17. in 24. oktobra, sta preklicani, je za STA potrdil odvetnik Janeza Janše, Franci Matoz. Hkrati je pojasnil, da se Janša ni pritožil zoper sklep sodišča, s katerim je to zavrnilo zahtevo za izločitev večjega dela dokazov. Matoz je pojasnil, da v spisu namreč ni nobene listine, ki bi jo bilo mogoče kakor koli šteti kot dokaz proti predsedniku SDS-a.

Matoz ugotavlja, da se s preklicem omenjenih dveh obravnav proces seli globoko v čas neposredno pred volitvami. Na sodišču ob tem pravijo, da odločno zavračajo "namigovanja, da je sojenje namenoma padlo v čas pred volitvami, da bi se s tem vplivalo na izide volitev".

Klajnškova zavrnila izločitev dokazov
Odvetnik Ivana Črnkoviča, Dejan Marković, je sredi septembra vložil zahtevo za izločitev velikega dela dokazov v zadevi Patria, zahtevo pa je pozneje dopolnil tudi Janšev odvetnik Matoz. Oba namreč menita, da nekateri dokazi v preiskavi Patria, pridobljeni v Avstriji in na Finskem, niso bili pridobljeni v skladu z ustavo in konvencijo o človekovih pravicah.

Sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani Barbara Klajnšek je zahtevo v začetku oktobra zavrnila, zoper zavrnitev pa sta se pritožila odvetnik Walterja Wolfa, Andrej Kac, in Črnkovičev odvetnik Marković.

Zimič svojega vira ni želel razkriti
Z ozadjem zadeve Patria se ukvarja tudi preiskovalna komisija DZ-ja, ki je na zadnji seji zaslišala kriminalističnega inšpektorja Igorja Zimiča. Zimič je avtor uradnega zaznamka, v katerega je 11. septembra 2008 zapisal, da je v začetku septembra tistega leta prišel do delno zanesljivega podatka, da je Andrej Lasbaher povedal znancem, da je od poslovneža Walterja Wolfa prejel 2 milijona evrov. S tem denarjem naj bi nato Lasbaher začel izdajati brezplačnik Slovenski tednik.

Zimič je zatrdil, da v zaznamku ni nikjer navedel, da so Lasbaherjevi znanci njemu povedali, da je Lasbaher prejel denar od Wolfa. Kot je dejal, je le napisal, kar je slišal, in sam ne trdi, da je to res. Vira tega podatka Zimič ni hotel razkriti, pri tem pa se je skliceval na zakon o policiji, ki ga zavezuje k molčečnosti.

Predsednica komisije Eva Irgl je zato na Aleša Zalarja, ki vodi ministrstvo za notranje zadeve, naslovila zahtevo, da Zimiča odveže molčečnosti.

Minister lahko odveže policista molčečnosti
Zalar je v dopisu Irglovi pojasnil, da je ustavno sodišče glede tretjega in četrtega člena zakona o policiji, v zvezi s katerima komisija zahteva odvezo molčečnosti za Zimiča, odločilo, da je tretji člen v neskladju z ustavo, četrti pa delno razveljavljen.

V nadaljevanju je zapisal, da "Ustavno sodišče Republike Slovenije nalaga, da do drugačne zakonske ureditve minister, pristojen za notranje zadeve, razreši delavca policije dolžnosti varovanja tajnosti podatka. Če minister meni, da obstajajo razlogi, iz katerih delavca policije deloma ali v celoti ni mogoče razrešiti dolžnosti varovanja tajnosti podatka, z razlogi za takšno mnenje najkasneje v roku osmih dni po prejemu zahteve seznani predsednika pristojnega višjega sodišča".

Ministrstvo z "določenimi zadržki"
Po Zalarjevih besedah na ministrstvu za notranje zadeve ocenjujejo, da so v predmetni zadevi glede razrešitve varovanja tajnosti podatkov določeni zadržki, zato bo v skladu z ustavno odločbo in zakonom o parlamentarni preiskavi zadeva odstopljena v odločanje predsedniku pristojnega višjega sodišča.

Kaj dejansko pomeni besedna zveza "določeni zadržki", Zalar ni pojasnil.