Gre za preizkušeno klasiko. Dijaki vse letošnje drame, razen Fizikov, že poznajo, saj so del domačega branja. Med štirimi dramami hitro najdemo rdečo nit letošnjega tematskega sklopa, čeprav gre za naslov, ki bi ga lahko našli v marsikaterem literarnem delu. Za uspešno napisan maturitetni esej pa je izjemnega pomena dober koncept in oporne točke. Osnutku eseja je zato priporočljivo nameniti kar nekaj časa.

Bližnjic do dobre ocene ni. Ključno je branje in dosledno upoštevanje navodil. "Vsako dramo v celoti preberemo v razredu in tako vsako nejasnost takoj razčistimo," pravi Manca Cör, dijakinja 4. b Gimnazije Bežigrad. In branje je ključ do uspeha. "Ocenjevalci imajo nabor mogočih odgovorov, kako naj bi kandidati odgovarjali in nato vzporejajo s tistim, kar je napisano v eseju. Ocenjevalci se držijo procesnih postopkov, na drugi strani pa ocenjujejo tudi vsebinske zahteve," razloži Sonja Čokl, upokojena profesorica slovenščine in ocenjevalka. Osebni slog predstavlja približno pet odstotkov ocene, saj se v osnovi ocenjuje, ali je kandidat literarno delo temeljito prebral in ali ga res razume.

Ocenjevalcev je več
Esej najprej popravlja en ocenjevalec nato ga popravi še drugi ocenjevalec. Med seboj se ne poznata, oceno pa oba zapišeta na ocenjevalni obrazec. Če je razlika v oceni prevelika, gre esej v oceno še tretjemu ocenjevalcu, njegova ocena nato obvelja. Ocenjevanje temelji na točkah, ki izhajajo iz navodil. Če v navodilih piše "primerjaj", mora kandidat izpostaviti tako podobnosti kot razlike, zaželeno je, da se do tega tudi opredeli. Profesorica slovenščine Nada Barbarič Naskov dodaja, da gre pri maturitetnem eseju bolj za strukturirano nalogo kot svoboden esej, kjer bi kandidati lahko razpravljali o Človeku v svetu.

Razpravljalni ali interpretativni esej?
Maturitetni esej kandidatom prepušča prosto izbiro razpravljalnega ali interpretativnega eseja. Pri razpravljalnem gre za primerjavo načeloma dveh literarnih del na neko splošnejšo temo, gre za skupne značilnosti tako dogajanja kot oseb. Interpretativni esej pa je interpretacija odlomka. Ker pa gre za znani odlomek, je treba poleg interpretacije povedati še veliko več, tako da je v interpretativnem eseju vsaj 30 odstotkov razpravljalnega eseja, poudarja Nada Barbarič Naskov ter dodaja, da se dijaki bolj nagibajo k razpravljanju.

Repertoar gledališč povezan tudi z izborom literarnih del na maturi
Poleg osnovne literature in poglobljene analize je priporočljiva še dodatna literatura oziroma mediji, ki osvetlijo literarno delo v drugačni luči. Prav vse štiri drame si lahko dijaki ogledajo v slovenskih gledališčih. Nika Leskovšek z Gimnazije Bežigrad pravi, da živimo v vizualnem svetu, ki je mladim bliže.

Roman močno v ospredju
Čeprav letos kandidati obravnavajo štiri drame, pa je roman tisti, ki prevladuje. Od leta 1995 so bila največkrat obravnavana dela Ivana Cankarja, sledita mu Ivan Tavčar in Vladimir Bartol, med tujimi avtorji pa je bil na maturitetnem eseju največkrat zastopan Henrik Ibsen. Izbor literarnih del je v rokah Državne komisije za splošno maturo. Brane Šimenc, član državne predmetne komisije za splošno maturo iz slovenščine, pravi, da so vedno izbrana dela iz domače in tuje literature. "Gledamo na motivno, tematsko in problemsko podobnost, da so možne primerjave, da gre za dela, ki imajo literarno težo. Pred očmi imamo naslovnika, dela morajo izražati zanimivo problematiko za človeka, ki je na robu odraslosti. Prav tako pa dela ne smejo biti preveč moderna oziroma prezahtevna za povprečnega kandidata." Dodaja še, da dijaki ne izgubljajo točk zaradi izbora del, temveč zaradi jezikovnih nepravilnosti in slabega sloga. Kultura pismenosti iz leta v leto pada, dijaki poskušajo dobiti čim več informacij na drugih virih, kot je na primer splet, lastna kreativnost pa je tako okrnjena. Brez večkrat dobro prebranega dela, dobrega eseja enostavno ne more biti.

Nadia Petauer, 1. program Radia Slovenija