Po Grilčevih besedah so se nizkotnemu sistemu - kljub navidezno brezupnemu položaju - nasproti postavili izjemni posamezniki: "Vse to je dokaz, da noben peklenski stroj ne premore dovolj zobnikov, dovolj velikih mlinskih koles, da bi lahko strl človekovo voljo po svobodi in dostojanstvu."

Ljubeljsko podružnico mauthausenskega taborišča je pred 69 leti dosegla osvoboditev, svoboda in demokracija pa, tako Grilc, nikoli ne prideta enkrat za vselej: "Sta ideal, ki ju je treba zasledovati, in v tem je naša odgovornost do prihajajočih generacij."

Med udeleženci spominske slovesnosti so bili tudi predsednica vlade, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek, župan Tržiča Borut Sajovic, francoski veleposlanik Pierre-Francois Mourier in častni predsednik mednarodnega komiteja Mauthausen Dušan Stefančič. Mourier je odkril ploščo v spomin na francoske jetnike, ki so umrli v ljubeljskem taborišču.

Suženjsko delo za gradnjo predora
Prvih 300 jetnikov so iz taborišča Mauthausen v osrčje Karavank pripeljali na začetku junija 1943. Suženjsko delo pri gradnji ljubeljskega predora so opravljali jetniki različnih starosti in poklicev, pripadniki številnih narodov. Največ je bilo Francozov, Poljakov, Rusov in Jugoslovanov, mnogi so v taborišču izgubili tudi življenje.

Na dan osvoboditve pred 69 leti je bilo na Ljubelju še 1.039 internirancev. Številni so se po osvoboditvi pridružili slovenskim partizanom in z njimi sodelovali v sklepnih vojaških operacijah na slovenskih tleh.