Slovenija je vinorodna dežela, pridelava alkoholnih pijač pa je v marsikateri družini vsakoletno domače opravilo. Alkohol ima pri nas tako rekoč »domovinsko pravico«. Leta 2005 je bila, na primer, registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca 8,8 litra oziroma 10,29 litra na odraslega prebivalca. V istem letu je bilo na prebivalca porabljenih 70,9 litra piva, 39,9 litra vina in 2,2 litra žganih pijač.

A podatki mednarodnih raziskav razkrivajo, da je predvsem med mladimi pogostnost pitja alkoholnih pijač v zadnjih letih vse bolj skrb vzbujajoča. V porastu so tvegane oblike pitja, kot je, na primer, načrtno opijanjene – spiti čim prej čim več alkohola.

Mladi alkohol prvič poskusijo doma
Raziskava »Mladi in alkohol v Sloveniji«, ki so jo v letu 2008 opravili na primorski univerzi, je pokazala, da je kar 87 odstotkov mladostnikov, ki so sodelovali v raziskavi, v zadnjem letu pilo alkohol, kar je nad povprečjem mednarodne raziskave ESPAD.

Mladi običajno alkohol prvič poskusijo doma, v krogu družine, ali pa na zabavah in drugih posebnih priložnostih, pa tudi ob delu, ki je povezano s pridelavo alkohola. »To povsem jasno odraža spoznanje, da velik problem pitja mladostnikov pomeni pitje alkohola odraslih oz. njihovih staršev in nasploh njihov odnos do pitja alkohola,« je za MMC povedal Marko Kolšek s Katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Tudi v anketah so osnovnošolci največkrat odgovorili, da jim je alkohol ponudil oče ali starši.

Posledice rabe alkohola pri nas večje kot drugod
Sprejemljivost pitja alkohola v družinah in v družbi nasploh je pri nas torej precejšnja. Morda se prav zato mladi ne zavedajo dovolj, kakšne posledice lahko prinese zloraba alkoholnih pijač.

»Približno četrtina vseh smrti pri mladih med petnajstim in dvajsetim letom starosti je povezana z alkoholom, pri čemer prednjačijo prometne nesreče, pa tudi samomori,« je pred dnevi opozoril Matej Košir iz sektorja za krepitev zdravja in zdrav življenjski slog na Direktoratu za javno zdravje. Tudi raziskave kažejo, da so pri nas v primerjavi s preostalimi evropskimi državami posledice rabe alkohola – storjena škoda – večje.

Že mladi v alkoholu utapljajo težave?
Zakaj mladi sploh posegajo po alkoholnih pijačah v tolikšni meri? Razlogov je po mnenju strokovnjakov več: uživanje alkoholnih pijač jim predstavlja način zabave in sprostitve, lažje razvijejo pogovore in navezujejo stike, poveča se jim samozavest oziroma dobijo boljšo samopodobo in podobno. Izpostaviti je treba tudi, da mladi v anketah pogosto navajajo, da ob pitju alkoholnih pijač pozabijo na težave.

Spremeniti je treba družbene norme
Ker so pred vrati poletne počitnice, je policija že napovedala povečanje svoje prisotnosti v večernih urah na organiziranih dogodkih v gostinskih lokalih in na prostem ter na postajah javnega prometa. S tem želijo zmanjšati vandalizem in poškodbe, povzročene pod vplivom alkohola. A to so le kratkoročni ukrepi.

Kaj pa bi bilo treba storiti, da bi mlade odvrnili od čezmerne uporabe alkoholnih pijač? »To je verjetno vprašanje za milijon evrov. Pravega kratkega odgovora verjetno še nihče ne pozna. Ukrepi morajo biti zelo raznovrstni, dolgoročni, pomembno pa je, da ne smejo biti usmerjeni samo na mladostnike, ampak bistveno bolj na odrasle in na celotno družbo ter norme, ki veljajo v njej,« nam je dejal doktor Kolšek.

V galeriji si lahko ogledate še nekatere izsledke raziskave "Mladi in alkohol v Sloveniji". (Kliknite za večjo sliko.)