Kljub zaupnosti podatkov ter vzpostavitvi boljše komunikacije, časovne in stroškovne učinkovitosti številni Slovenci še ne poznajo prednosti alternativnih postopkov reševanja sporov, kot so mediacija, arbitraža in zgodnja nevtralna ocena.
Nekdanja notranja ministrica in predsednica LDS-a, zdaj predsednica Evropskega centra za reševanje sporov, prvega institucionaliziranega ponudnika različnih alternativnih postopkov v Sloveniji, je spregovorila o možnostih učinkovitejšega reševanja sporov pri nas.

Zakaj je v Sloveniji, kljub dolgotrajnim sodnim postopkom, zunajsodno reševanje sporov splošni javnosti še precej neznano?
Pri nas se je mediacija najprej razvila v okviru sodnega sistema. Šele sedaj pa si pot utira v zasebni sektor in na širši trg, kar je zanimivo, saj drugod ta razvoj navadno poteka v obratni smeri. V Sloveniji imamo okrog 500 mediatorjev, med katerimi je kar precej vrhunskih, medtem ko je institucionalnih ponudnikov mediacije izjemno malo. Prav to je razlog, da primanjkuje strateškega osveščanja in seznanjanja ljudi s prednostmi tovrstnih postopkov.

Kdo se pri nas zanje vseeno odloča in v kolikšni meri?
Število teh postopkov počasi narašča. Zanje se odločajo tako pravne kot fizične osebe. Fizične osebe se za tovrstno reševanje sporov odločijo predvsem pri družinskih, delovnih in dednih zadevah, saj se z mediacijo rešujejo na prijaznejši in časovno učinkovitejši način. Na drugi strani se pravne osebe za alternativno reševanje sporov vedno pogosteje odločajo že v pogodbi, kjer se z ustrezno klavzulo o reševanju sporov lahko izognejo sodni poti in že vnaprej za reševanje spora določijo alternativni postopek. V teh primerih so prav posebej zanimive večstopenjske klavzule, ki kombinirajo pogajanja, mediacijo in arbitražo. Te klavzule strankam omogočajo najbolj prilagodljiv okvir za učinkovito reševanje sporov, ki je za obe strani sprejemljivo. Pri velikih podjetjih je zelo veliko povpraševanja po zgodnji nevtralni oceni, kjer na podlagi nevtralne simulacije sojenja stranka dobi oceno verjetnosti uspeha na sodišču.

Kaj so razlogi, da alternativne postopke uporabljajo tudi v državah, kjer sodstvo deluje učinkovito?
Mediacija prinaša veliko bolj kreativne in življenjske rešitve sporov, kjer ni ne zmagovalcev in ne poražencev, saj je rešitev vedno sporazumna. Mediacija, najbolj med vsemi postopki, omogoča, da udeleženci ostanejo v dobrih odnosih. Arbirtraža je sicer podobna sodnemu postopku, vendar si lahko strani izbereta najbolj usposobljenega arbitra glede na področje spora. To pomeni, da ne izbirajo le med pravniki, tako kot na sodišču, ampak tudi med ekonomisti, davčnimi strokovnjaki, inženirji ... Najbolj pa velja izpostaviti zaupnost postopkov, ki je zakonsko varovana, saj obravnave niso nikoli javne.

Organizirali ste šolo pogajanj, ki temelji na harvardski metodi pogajanj, nadgrajeni z znanji mediacije. Številni vodilni kadri v gospodarskih družbah so usposobljeni za pogajanja in imajo dobre odvetnike. Zakaj bi pri pogajanjih potrebovali še mediacijo?Mediacija v pogajanja vključuje prepoznavanje čustev nasprotne strani, aktivno poslušanje in zastavljanje vprašanj ter stremi k nenasilni komunikaciji. Usmerjena je v iskanje skupne rešitve, ki je sporazumna in sprejemljiva za obe strani. Izogiba se nadvladi sogovorca z izražanjem moči in strogimi argumenti, ki zagovarjajo le enostranski interes. Uči ljudi enostavnega obojestranskega komuniciranja, na kar so mnogi že pozabili.