Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko se je opoldne najprej sestala s slovenjgraškim županom Tilnom Kluglerjem, nato pa je obiskala kmetije na Dobrijah, v Mežici in Črni na Koroškem, na katerih so jo seznanili z razmerami in s tem, kaj najbolj potrebujejo, ministrica pa jim je predstavila možnosti pomoči, ki so jim že na voljo, in tiste, ki jih na ministrstvu še pripravljajo ali o njih razmišljajo.

Manko krme, nevarnost podlubnikov, naplavine na zemljiščih

V Črni so ji na kmetiji Cvelbar povedali, da jih je letos najprej prizadel močen vetrolom in jim podrl večletni etat, gozd pa se že spopada tudi s precejšnjim napadom podlubnikov. Nato sta narasla potok Bistra in reka Meža v zadnji ujmi poplavila vsa ravninska območja kmetije in tja nanosila ogromno naplavin, peska in kamenja. Odneslo jim je tudi 60 metrov drv, deske in hlodovino, niso pa imeli poplav v objektih.

Trenutno zanje največjo težavo predstavlja pomanjkanje krme za naprej, saj je odneslo drugo košnjo, travniki pa so uničeni. Prav tako sta gospodarja kmetije ministrico opozorila na zelo drago spravilo lesa s pomočjo žičnic, spravilo pa je prav zaradi napadov podlubnikov nujno.

Gozdne vlake bi lahko pripomogle k pojavu plazov

Prav v povezavi z delom v gozdovih so domačini in tudi županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak ministrico opozorili na nujnost bolj skrbnega in bolj restriktivnega načrtovanja gozdnih vlak. V Črni namreč ocenjujejo, da bi bile lahko za najmanj dva večja plazova krive prav nove gozdne vlake. Ob tem izpostavljajo, da je velik del gozdov na območju črnjanske občine v državni lasti, v njih pa dela opravlja družba Slovenski državni gozdovi.

Županja je ob tem navedla tudi, da so velikokrat tovornjaki s hlodovino preveč naloženi in da uničujejo lokalne ceste, sicer pa so narasli vodotoki s seboj nesli prav ob vodotokih naložene velike količine lesa in hlodovine. Opozorila je še na problem gozdnih cest, ki vodijo tudi do kmetij. V občini imajo 380 kilometrov cest, od tega je 290 kilometrov gozdnih, od teh pa so neprevozne tudi še nekatere do domačij s šolarji.

Podatki o škodi v kmetijstvu se zbirajo

Ministrica je ob ogledu prizadetih kmetij izpostavila, da je prizadetega precej in v različnih strukturah, in sicer so prizadeti pridelki, kmetijska zemljišča, objekti in mehanizacija. Po njenih besedah so si zastavili, da bodo skušali na takšen način tudi oceniti škodo, da vidijo, kje so največje težave.

Občine so z vnašanjem podatkov v aplikacijo Ajda že začele zbirati podatke o škodi v kmetijstvu, ki bo po potrditvi na vladi osnova za nadaljnji program za odpravo posledic škode. Da pa bi čim prej prišli do podatkov, so po njenih besedah v dogovoru s kmetijsko svetovalno službo, da bo ta vzporedno zbirala podatke za ministrstvo, da bi tako že prej imeli preliminarno ocenjeno škodo.

Kako poškodovana zemljišča vrniti v prvotno stanje

O poškodovanih kmetijskih zemljiščih je ministrica dejala, da razmišljajo o javnem razpisu, prek katerega bi skušali vzpostavljati zemljišča v prvotno stanje. Razmišljajo tudi o razpisu za mehanizacijo.

Za gozdne ceste pa je dejala, da obstajata možnosti pridobitve sredstev za sanacijo iz programa razvoja podeželja in novega strateškega načrta skupne kmetijske politike. Pri tem bo ministrstvo sodelovalo z občinami, da vidijo, kdo bo lahko investitor. Turistične kmetije s prizadetih območij ministrstvo med drugim opozarjajo na izpad prihodkov zaradi ujme in težave pri plačevanju prispevkov.

V Črni pa dobra dva tedna po ujmi poudarjajo, da je nujna čimprejšnja ureditev vodotokov in takojšnja poglobitev strug, saj se bojijo novih večjih padavin. Nujno je tudi vzpostaviti promet po vseh regionalnih cestah, v Črni tudi še ni vzpostavljenega avtobusnega prevoza, županja pa je opozorila še, da prizadete občine za sanacijo potrebujejo strokovno pomoč na več ravneh.

Mednarodne sile pomoči se selijo v bazni tabor

Mednarodne sile pomoči, ki so priskočile na pomoč po nedavnih poplavah in so jih namestili v osnovni šoli v Rečici ob Savinji, bodo tam začasno nastanjene še do srede, nato pa se selijo v začasni bazni tabor, ki ga civilna zaščita postavlja na igrišču poleg šole, je za STA povedal pomočnik koordinatorja mednarodnih sil Miha Petek.

Trenutno pri odpravljanju posledic ujme v Zgornji Savinjski dolini pomaga še 112 tujcev, skupaj s slovenskimi pripadniki civilne zaščite pa v prostorih osnovne šole, ki se mora počasi pripraviti na začetek šolskega leta, začasno biva približno 130 ljudi.

Med tujci, ki še vedno pomagajo odpravljati posledice poplav in plazov, so Hrvati, Avstrijci, Slovaki, Ukrajinci, Francozi in državljani Bosne in Hercegovine. Število pripadnikov mednarodne ekipe se je medtem po besedah Petka zmanjšalo za okoli 30 ljudi, večinoma Nemcev.

Postavitev baze za zdaj predvidevajo še za 14 dni, pozneje pa se bodo odločili po potrebi. Številka pripadnikov bo za zdaj ostala približno takšna, kot je, ekipe na terenu se menjujejo, odvisno tudi od tega, kaj potrebujejo na terenu. Skoraj polovica najštevilčnejše ukrajinske ekipe se prav danes vrača domov, ostajajo operaterji bagrov in drugih delovnih strojev, ki so tudi najbolj iskani.

"Pripadniki, ki ostajajo, bodo spali v šotorih, postavljeni bodo tudi jedilnica, sanitetni prostori in kontejnerji," je še dejal Petek.

Na osnovni šoli na Rečici so že na dan poplave sprejeli več kot 900 turistov, zlasti iz kampa Menina in od drugje, za katere so s pomočjo domačinov zbrali dovolj živil, da so jih zasilno oskrbeli z najnujnejšim.