"Napačne predstave in miti pogosto prispevajo k stigmatizaciji epilepsije. Mnogi ljudje na primer domnevajo, da je epilepsija duševna bolezen, da omejuje dejavnosti ali celo da je nalezljiva," so ob mednarodnem dnevu epilepsije, ki poteka vsak drugi ponedeljek v februarju, zapisali na Mednarodnem uradu za epilepsijo (IBE) in Mednarodni ligi proti epilepsiji (ILAE).

Kot so dodali pri obeh organizacijah, ki sta pobudnici mednarodnega dne, epilepsija vpliva na skoraj vse vidike življenja človeka s to boleznijo, zato so ga letos posvetili tematiki stigme. Pomembno je namreč, da sebe in druge poučimo o epilepsiji ter ovržemo napačne predstave, s tem pa zmanjšamo diskriminacijo in bolnikom z epilepsijo zagotovimo dostop do enakih možnosti, so zapisali. Letošnja kampanja bo zato z deljenjem dejstev o epilepsiji izzvala napačne predstave javnosti o tej bolezni.

Bolezen najpogostejša pri otrocih in mladostnikih ter pri starejših od 65 let

Epilepsija je najpogostejša nevrološka motnja, ki povzroča napade, ti pa imajo lahko različne oblike. Prizadene en odstotek ljudi vseh ras in vseh socialnih razredov, navaja strokovno-humanitarna organizacija Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije.

Vzroki nastanka bolezni in simptomi ter znaki so izrazito različni, pogosto pa so ti lahko posledica poškodbe možganov, infekcij, krvavitev, tumorjev, uživanja alkohola, nekaterih presnovnih motenj in dednosti. V Sloveniji živi približno 15 tisoč bolnikov z epilepsijo, na leto pa jih na novo zboli približno tisoč, so zapisali na spletni strani društva.

Epilepsija je najpogostejša v otroški in mladostniški dobi ter po 65. letu. Pri starejših ljudeh je epilepsija tretja najpogostejša nevrološka bolezen, za demenco in možgansko kapjo, so še zapisali v društvu.