Kot piše na spletni strani SURS-a, "več kot polovica priseljencev sodi v prvo priseljensko generacijo, torej med tiste, katerih prvo prebivališče je bilo v tujini". SURS tako tudi potomce priseljencev uvršča med priseljence, a med takšne druge ali tretje generacije.

V drugo priseljensko generacijo po klasifikaciji SURS-a spadajo tisti priseljenci, katerih vsaj eden izmed staršev je imel prvo bivališče v tujini. Če pa ima nekdo vsaj enega izmed starih staršev iz tujine, pa je priseljenec tretje generacije. "Priseljencev druge generacije" je 148.000, tistih "tretje generacije" pa je 40.000, sporoča SURS.

Za Francija Zlatarja s Slovenske filantropije je to "malce problematična klasifikacija". "Dejstvo je, da je priseljenec predvsem tisti, ki sam sebe kot takega dojema," poudarja Zlatar. Klasifikacije, ki jih uporablja SURS, so se po besedah Zlatarja oblikovale v določenem času, danes pa so mogoče malo zastarele.

Netočna klasifikacija
A pojem ni le zastarel, ampak tudi netočen. Zakaj je namreč oseba, ki je rojena v Sloveniji, označena za priseljenca? "Seveda, sam pojem je popolnoma netočen. Danes se tudi v znanstvenem pogledu bolj uporablja pojem oseba s priseljenskim ozadjem," pravi Zlatar, ki dodaja, da so klasifikacije, ki jih uporablja SURS, nastale v času, ko so se še bolj kategorizirale skupine prebivalstva, to pa Zlatar povezuje tudi s konceptom nacionalne države.

Na neprimernost takšnih oznak opozarja tudi Veronika Bajt z Mirovnega inštituta, katerega področja raziskovanja so študije nacionalizma, ksenofobija, migracije, globalizacija, diskriminacija in konstrukcija nacionalnih identitet. SURS se verjetno ne zaveda implikacij, ki jih ima takšen jezik, ki deli ljudi, meni Bajt. Na eni strani so tako priseljenci, kdo pa je na drugi? Domorodci, avtohtoni Slovenci, se sprašuje raziskovalka.

Tudi Zlatar omenja delitveni potencial takšnega diskurza. "Žal se mi zdi, da je Slovenija še vedno precej homogena skupnost, ki še vedno precej deli ljudi na "naše" in "nenaše". V ta kontekst lahko morda umestimo tudi statistiko o priseljencih," meni.

Kdaj nekdo preneha biti priseljenec?
Ta diskurz sicer ni značilen samo za Slovenijo, poudarja Veronika Bajt. Govorjenje o prvi, drugi, tretji generaciji priseljencev je širše, pravi, a dodaja, da se to vse bolj izpodbija. "Tukaj gre za vprašanje razumevanja tega, kdo je tujec v neki družbi oziroma kdo je migrant, kdaj ta oseba sploh preneha biti razumljena kot tujec, kot prišlek, kot priseljenec. Po drugi strani pa gre tukaj vendarle za vprašanja ohranjanja t. i. izvorne kulture, ki so tudi pomembna," je za MMC dejala Bajt.

Kot izpostavlja, gre pri priseljencih tretje generacije "daleč nazaj v neko rodoslovje". "Da se neko osebo razume kot priseljenca, čeprav so tako ona kot njeni starši rojeni v Sloveniji, se mi zdi simptom, ki se navsezadnje odraža tudi v razumevanju t. i. integracije, ki seveda predvideva predvsem procese prilagajanja t. i. tujcev oziroma t. i. državljanov tretjih držav slovenski družbi," pravi Bajt.

Na robu nacionalizma
Se za takšno terminologijo skriva nacionalizem ali ksenofobija? "Samo po sebi ne, lahko pa sproža določeno ksenofobijo. Ljudi na neki način s tako klasifikacijo deliš oziroma označiš, čeprav se morda nekdo, čigar stari starš je nekoč prišel v Slovenijo, niti približno ne dojema kot priseljenec," pojasnjuje Zlatar. Bajt pa bi omenjeno terminologijo "navezala na nacionalizacijo vse javne sfere, ki preveva vsa področja našega življenja, še posebej migracijske in integracijske politike, politike zaposlovanja tujcev, zapiranja trga dela, še posebej zdaj v času krize, ko vemo, da so bili prvi na udaru predvsem in v glavnem migrantski delavci".

Pereče težave migrantskih delavcev
Na migrantske delavce so ob mednarodnem dnevu migrantov spomnili tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer so opozorili, da so se ti delavci znašli v "vzporednem svetu, kjer vladajo manipulativni, izkoriščevalski in le v lastne dobičke zazrti delodajalci". Kršitve pravic delavcev migrantov v Sloveniji se poglabljajo. Vzorec kršitev pravic se po besedah Gorana Lukiča, samostojnega svetovalca za socialno področje, zaposlovanje in migracije v ZSSS-ju, spreminja v pravila, ta pa v vzporedno gospodarstvo.

Marko Tanasić, koordinator projekta ZSSS-ja Integracijski paket za brezposelne migrante, begunce in prosilce za azil, poudarja, da so delavci migranti večinoma srečni že, da dobijo redno plačilo. Ne zanima jih, da jim delodajalec krši pravice, ker jim ne plačuje preteklega dela, dodatka za nedelje in praznike ter nadurnega dela, regresa, opozarja Tanasić.

"Tukaj se moramo vprašati, kaj dejansko ponujamo migrantskim delavcem," pravi Bajt, ki opozarja, da jih "izkoristimo, da opravljajo službe, ki jih sami ne želimo".