Upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je ministra za delo Luko Mesca opozoril na več izzivov, predsednik zbornice Blaž Cvar pa je kot najbolj nujno poudaril pomoč podjetjem v avtomobilski industriji in drugih panogah, ki so se znašla v težavah.

"Nujno je treba podjetjem, ki so prizadeta ter želijo nadaljevati svojo dejavnost in ohraniti zaposlene, kar najhitreje zagotoviti pomoč. Predlagamo, da se ta zagotovi na način interventne zakonodaje, pri čemer je seveda treba poskrbeti za ustrezne varovalke," je Mesec nujnost sprejetja ukrepov predstavil predsednik OZS-ja Blaž Cvar.

Minister Mesec je pojasnil, da ukrepov ni mogoče uvesti tako enostavno kot med epidemijo, ker zopet veljajo evropska pravila o državnih pomočeh. Poudaril pa je, da je že pripravljen zakon o kriznih shemah za skrajšan delovni čas, preko katerega bo podjetjem zagotovljena pomoč po avstrijskem zgledu. "Shemo bo aktivirala vlada, podjetja pa bodo lahko vlogo oddala na zavod za zaposlovanje, kjer bo strokovna ekipa ocenila vlogo, v kateri bo navedeno, kolikšen je upad naročil in za koliko časa bi podjetje potrebovalo pomoč, in v skladu s presojo odobrila začasno subvencioniranje skrajšanega delovnika," je pojasnil minister in dodal, da bo zakon v kratkem obravnaval tudi Ekonomsko-socialni svet.

Na OZS-ju so pozvali k čimprejšnjemu sprejetju sheme. Predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor Marko Gorjak, sicer direktor Orodjarstva Gorjak, ki zaposluje 88 ljudi in se ukvarja s proizvodnjo orodij za avtomobilsko industrijo, je povedal, da so že začeli upokojevati tiste, ki izpolnjujejo pogoje za to, zaposlenim za določen čas pa ne podaljšujejo pogodb. Po najslabšem scenariju bi bili lahko v prihodnje, če shema ne bo sprejeta pravočasno, prisiljeni odpustiti od 20 do 30 odstotkov zaposlenih.

"V vsakega zaposlenega, če želimo, da dela samostojno, moramo v podjetju vložiti minimalno od pet do sedem let. Če ga moramo danes odpustiti, bo skoraj zagotovo odšel v drugo panogo in je za nas izgubljen. Ukrep čakanja na delo oziroma interventni zakon je zato nujno potreben. Ne smemo predolgo čakati, sicer bomo le še preštevali mrtva podjetja, ki bi jih lahko rešili," je dejal Gorjak.

Mesec predvideva, da bo predlog zakona za parlamentarno obravnavo pripravljen do konca leta, sprejet pa v začetku leta 2025.

Obrtniki še vedno vztrajajo tudi pri spremembah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, o katerih se bodo skušali socialni partnerji dokončno uskladiti na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) 6. decembra.

Najbolj problematičen je 18. člen zakona

Minister za delo je potrdil, da je najbolj problematičen 18. člen zakona, ki narekuje, kaj je treba vpisovati v evidence. Prej je po njegovih besedah vključeval osem točk, od lanskega novembra pa je predvideno še dnevno vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela; izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom; ob tem pa še opravljenih ur v drugih posebnih delovnih razmerah ter v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da je razvidno, ali gre denimo za izmensko ali nočno delo.

Kompromisni predlog ministrstva ohranja dnevno evidentiranje prihoda in odhoda, briše evidentiranje odmora, za preostale podatke pa namesto dnevnega predvideva tedensko zapisovanje, je razkril.

Za OZS je, tako Cvar v izjavi za medije, pomembno, da se pri evidentiranju prihoda na delo in odhoda z dela dogovorijo za evidentiranje bolj življenjskih intervalov, saj da preračunavanje minut pri ročnem vodenju prinaša administrativne napake oziroma nenamerne kršitve.

Zbrani predstavniki OZS-ja so ministra vnovič opozorili tudi na neživljenjskost pravilnika o premeščanju bremen, ki je šel v uporabo 1. avgusta. Želijo si, da bi bilo to, kar je po pravilniku zdaj obvezno, priporočljivo tako kot v Nemčiji. Mesec je sicer pravilnik do novega leta zamrznil, inšpektorat za delo pa naj bi mu do konca tega tedna pripravil poročilo o izvedljivosti v praksi. Če bo treba, bo stekel socialni dialog o morebitnih popravkih, je obljubil.

Govor je bil tudi o pokojninski reformi. Cvar je na seji upravnega odbora poudaril, da gospodarstvo ne more sprejeti novih obremenitev, ker te izhajajo že iz zakona o dolgotrajni oskrbi. V OZS-ju se glede iskanja novih virov zavzemajo za razbremenitev plač, saj da se bodo višje neto plače prek potrošnje oz. DDV-ja prelile nazaj v proračun.

Mesec: Priprava pokojninske reforme napreduje

Mesec je v zvezi s pokojninsko reformo dejal le, da njena priprava dobro napreduje in da bi lahko prvi del pogajanj uspešno zaključili do novega leta. Na seji pa je poudaril, da so potrebe po novih davkih ne le v Sloveniji, temveč tudi drugje, saj se kot družba staramo.

Zbrani so spregovorili še o bolj fleksibilnem zaposlovanju, denimo upokojencev, tako da delo te skupine ne bi bilo tako omejeno, o čemer se je minister pripravljen pogovarjati. Naklonjen je tudi razbremenitvi starejših zaposlenih. V sklepnem obdobju dela bi jim omogočil, da obdelajo 80 odstotkov delovnika, za to dobijo 90 odstotkov plače in 100 odstotkov prispevkov, pri plačilu katerih naj bi lahko sodelovala država. Prav tako je bilo med izzivi omenjeno lažje zaposlovanje tujcev pri zaupanja vrednih delodajalcih, posledično pa še potreba po ustrezni integraciji teh migrantov.