Predstavniki partnerskih organizacij MFRR so izpostavili vladne napade na Slovensko tiskovno agencijo (STA) in radiotelevizijo RTV Slovenija, vzpostavitev strankarskih medijev in druge poteze, ki predstavljajo grožnjo neodvisnosti in pluralizmu medijev v Sloveniji. Trend slabšanja razmer je opazen, odkar se je premier Janez Janša marca 2020 vrnil na oblast, ugotavljajo.

V ospredju kampanje je agresiven poskus za prevzem večjega nadzora nad javnimi mediji, pri tem pa uporabljajo mešanico pravnih in administrativnih pritiskov kot tudi zlonamernih napadov, pogosto osebnih, ki so namenjeni spodkopavanju integritete in neodvisnosti teh institucij. "Zaskrbljujoče je, ker se to dogaja med pandemijo, ko so objektivne novice nujne," je poudaril Jamie Wiseman iz Mednarodnega inštituta za tisk (IPI).

Tim Schoot Uiterkamp iz organizacije Neomejeni svobodni tisk (FPU) je pojasnil, da so med misijo v Sloveniji predstavniki slovenske vlade večinoma upravičevali dejanja z argumenti, da je treba medijsko krajino uravnotežiti, saj da so mediji pristranski, nadzoruje pa jih mreža ostrih nasprotnikov vlade. Vladni predstavniki pogosto spomnijo tudi na napake, ki so obstajale pred aktualno vlado. Schoot Uiterkamp priznava, da so prepoznali napake iz časov pred Janševo vlado, vendar so ugotovili, da je trenutna vlada te šibkosti izkoristila in še poglobila, namesto da bi jih skušala odpraviti.

Vlada kopira liberalni model demokracije

Na novinarski konferenci so večkrat opozorili, da aktualna slovenska vlada kopira liberalni model demokracije po madžarskem premierju Viktorju Orbanu, med drugim si je SDS že pred prevzemom vlade vzpostavila mrežo strankarskih medijev, ki diskreditirajo medije in novinarje ter skušajo predstaviti medijsko krajino kot boj med levim in desnim aktivizmom, da bi tako spodkopali zaupanje v medije. "Skrbi nas širjenje tega modela," je poudaril Schoot Uiterkamp.

Ob tem pa je dodal, da v Sloveniji še ni vse izgubljeno. Kot pozitivno ocenjujejo tudi, da so v Sloveniji mediji in civilna družba prepoznali grožnjo in da obstaja neka solidarnost. Močnejši in bolj neodvisni kot so javni mediji in medijska krajina, lažje se je upreti takim pritiskom, je prepričana direktorica Evropske zveze novinarjev (EFJ) Renate Schroeder.

Schoot Uiterkamp je v luči tega pozval slovenske novinarje, naj bodo solidarni med seboj in se še naprej upirajo pritiskom, saj to Slovenijo razlikuje od Madžarske in Poljske, kjer ni bilo čutiti tega upora. Evropske institucije pa je pozval, naj budno spremljajo in se odzivajo na razvoj dogodkov v Sloveniji in čim prej sprejmejo direktivo proti strateškim tožbam zoper sodelovanje javnosti (SLAPP). Prepričan je tudi, da bi moral Bruselj sprožiti mehanizem pogojevanja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava, če bi vlada prestopila skrajno mejo.

Laurens Hueting iz Evropskega centra za svobodo tiska in medijev je ocenil, da za zdaj ni potrebe po sprožitvi 7. člena pogodbe EU-ja, in izrazil upanje, da to ne bo nikoli potrebno. Se bo pa po njegovem mnenju treba boriti proti napadom na vsaki posamezni ravni, ne pa čakati na en velik val ali udar, ki se mu bo treba upreti.