Z ministrovim odgovorom poslanec SDS-a France Cukjati ni bil zadovoljen, saj meni, da njegove besede ne držijo. Opozoril je, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prejšnji teden sprejel sklepa, da se sredstva za nemedicinsko oskrbo pri zdraviliškem zdravljenju zmanjšajo s 40 na 15 odstotkov in da se odstotek cen zdravil (recepti z vmesne liste), ki se krijejo iz zdravstvenega zavarovanja, z do zdaj zagotovljene višine 25 odstotkov znižuje na 10 odstotkov.

Miklavčič: Največji problem za zdravstveno blagajno plačna reforma
Minister je dejal, da navedbe držijo, da pa niso popolne. Razlika, ki je nastala, naj bi se namreč pokrila iz sredstev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer naj se premije le-tega ne bi zvišale. Zatrdil je še, da se zdravstvena blagajna v tem trenutku ukvarja predvsem z vprašanjem, kako zagotoviti sredstva za povišanje plač, ki je posledica plačne reforme v javnem sektorju.

Na poslanska vprašanja je odgovarjal tudi premier Borut Pahor. Spregovoril je o problematiki izposoje delavcev. Poslanec SNS-a Bogdan Barovič je namreč v vprašanju predsedniku vlade izpostavil, da statistični podatki kažejo, da se je letos zelo povečalo število tujih državljanov v Sloveniji in da število zaposlenih tujcev ob 86.000 brezposelnih presega 100.000. Premier je povedal, da težave rešujejo in da vlada že pripravlja nov zakon na področju zaposlovanja, ki bo področje zagotavljanja dela uredil pregledneje, da do anomalij ne bo več prihajalo.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je bil povprašan o poteku nadzora nad podeljevanjem in izvajanjem ukrepa delnega subvencioniranja polnega delovnega časa. Milenku Ziherlu (SDS) je odgovoril, da ga izvajata inšpektorat za delo in zavod za zaposlovanje, in dodal, da se je prvo vzorčenje podjetij, ki so jim bile podeljene subvencije, začelo maja, med tem ko bodo rezultati znani ob koncu vključenosti delodajalca v ukrep.

V odgovoru na vprašanje Roberta Hrovata (SDS) je obrambna ministrica Ljubica Jelušič dejala, da se bo ministrstvo za obrambo z dobaviteljem oklepnikov 8 x 8 pogajalo o podaljšanju dobavnih rokov, zmanjšanju števila oklepnikov in spremembah konfiguracije. Do Hrovatovega vprašanja, ali meni, da je bila afera Patria največji "nateg državljanov" pa se ni želela opredeljevati.

Notranja ministrica Katarina Kresal pa je v odgovoru na poslansko vprašanje Rudolfa Petana (SDS) zagotovila, da Italija, ki je zaradi nedavnega vrhunskega srečanja skupine G8 med 28. junijem in 15. julijem zamrznila izvajanje schengenskega sporazuma, izvajala konrolo na mejah z vsemi svojimi sosedami, ne le Slovenijo. Petan je namreč v vprašanju dejal, da je Italija kontrolo izvajala le na mejah s Slovenijo.

Dodatek socialno ogroženim
Preden je DZ začel postavljati poslanska vprašanja, so poslanci enotno podprli zakon o posebnem dodatku za socialno ogrožene. Podprli so tudi predlog spremembe zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa.

Zakon predvideva izplačilo dodatka 120.000 socialno ogroženim, kar bo državo stalo 15 milijonov evrov. Minister za delo Svetlik je dejal, da je namen zakona pomagati tistim, ki jih je gospodarska in finančna kriza najbolj prizadela. Pri tem se zaveda, da ne bodo rešili gmotnega položaja socialno ogroženih, ampak jim bodo vsaj deloma ublažili socialno stisko.

Zaradi omejenosti proračunskih sredstev je vlada za dodatek namenila 15 milijonov evrov. Dodatek bo izplačan tistim, katerih višina mesečnega dohodka je nižja od 60 oziroma 70 odstotkov neto minimalne plače (kar je med 269 in 313 evri). Višina prejemkov bo od 80 do 160 evrov za posameznike oziroma 200 evrov za družine.

Zakon podpirajo vse poslanske skupine. Poslanci SDS-a so ob tem vložili dopolnilo, v katerem predlagajo, da se skupna vsota za dodatek dvigne na 60 milijonov evrov, kar pomeni, da bi upravičenci dodatek dobili štirikrat namesto enkrat.

Podaljšanje subvencioniranja delovnega časa
Poslanci so enotno podprli tudi predlog spremembe zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, s katerim se za šest mesecev podaljšuje rok za vložitev zahteve in čas prejemanja subvencije. Kot je povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, bo izvajanje zakona tako končano 30. septembra 2010, izplačila pa bodo potekala do konca decembra 2010.

Svetlik je še dodal, da so med nadzorom, ki ga izvajata inšpektorat za delo in zavod za zaposlovanje, ugotovili nekaj nepravilnosti, vendar pa je izvajanje zakona "pod nadzorom". Vlada ocenjuje, da je zakon dosegel svoj namen, predlagali pa so dopolnilo, po katerem bi lahko tudi delodajalci, ki se jim bo pogodba iztekla 31. julija, ne glede na 15-dnevni rok predlagali podaljšanje pogodbe, in sicer najpozneje na dan njenega izteka. DZ bo o dopolnilu odločal v okviru glasovanj 15. julija.