Občutki na takem mestu niso prijetni, gre pa za del slovenske zgodovine, ki jo nosimo s seboj, je dejal predsednik DZ-ja Milan Brglez po položitvi venca in dodal: "Vsi takšni zločini, ki so se zgodili, zločini proti človečnosti, so tisto, kar je treba obžalovati, in to smo v državnem zboru končno tudi storili."

Še vedno je premalo zavedanja o tem, kaj se je zgodilo, pa tudi političnih sil, ki bi se zavedale dejstva, da mora država te žalostne zgodbe pustiti za sabo in se obrniti v prihodnost, je dejal Brglez, ki je glede dokončne ureditve in primerne rešitve za grobišče v Hudi Jami dejal, da je soglasje lažje doseči na simbolni ravni kot na kakšni drugi. Prisotni so se z minuto molka poklonili vsem žrtvam.

Slovenski parlament je sicer julija na predlog NSi-ja sprejel nov zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki ureja postopke odkrivanja grobišč, njihovo označevanje ter vpis v register in dostojen dokončen pokop žrtev vojnega in povojnega nasilja na našem ozemlju. Pristojnost za varstvo prikritih vojnih grobišč je s tem prevzelo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Brglez je poudaril, da ta sprejeta novela zakona za žrtve v Hudi Jami pomeni vsaj to, da se država na ustrezen način ravna v zvezi s tem vprašanjem, saj je prejšnji zakon imel luknjo, ki je zaradi postopkov onemogočala nadaljevanje odkrivanja tistih grobišč, ki so bila prikrita namerno. Država poskuša po Brglezovih besedah narediti tisto, kar je v danih razmerah mogoče, racionalno in kar ji omogoča politični prostor. "V slednjem za kakršno koli drugo rešitev ni bilo soglasja. Že za to je bilo soglasje težko najti. Nobenega smisla nima poskušati neko zadevo speljati do konca, če za to ni politične volje," je sklenil.

Spomnimo, da so marca leta 2009 v nekdanjem rudniškem rovu v Hudi Jami našli prikrito množično grobišče žrtev povojnih pobojev, 800 so jih odkopali in shranili v kostnici. Pri doslej najdenih posmrtnih ostankih gre večinoma za Slovence, najverjetneje za zadnjo skupino, pripeljano iz Teharij, meni stroka.