S predlagano novelo želijo odstraniti ovire, ki so se v praksi pokazale od sprejetja zakona o varstvu kulturne dediščine in "bi utegnile vplivati na postopek dostojnega pokopa žrtev in ugotavljanja krivde in odgovornosti za namerne, sistemske in množične poboje, ki so se zgodili na slovenskih tleh, kar dokazujejo ravno še do danes prikrita in neevidentirana morišča".

Z novelo predlagajo, da se pomorjeni obravnavajo po načelu kazenskega postopka in postopka ekshumacije posmrtnih ostankov, enako kot to velja za vse druge osebe, ki so bile umorjene ali pa je njihova smrt nepojasnjena.

Določena bi bila tudi dolžnost vsakega, ki bi odkril množično morišče, da bi moral o tem obvestiti kriminalistično policijo. Državno tožilstvo in drugi pristojni organi bi morali izvesti postopek identifikacije žrtev ter presoditi, katera kazniva dejanja so v skladu z načeli kazenskega in mednarodnega prava zastarala in katera ne.

Doseči želijo tudi, da bi potomci in svojci v najkrajšem mogočem času po identifikaciji lahko dostojno pokopali žrtve. Če identifikacija ne bi bila uspešna ali pa nihče ne bi pokopal žrtve, bi ta bila dostojno pokopana v skupnem grobu, za kar bi bilo odgovorno ministrstvo, pristojno za pogrebno dejavnost. Varstvo kulturne dediščine in drugi postopki ne smejo vplivati na zagotavljanje človekovega dostojanstva in civilizacijskih norm, ki jih je pri dostojnem pokopu treba spoštovati, so prepričani v SDS-u.