Ko so Nemci leta 1941 napadli Jugoslavijo, so okupirali tudi Metliko, pozneje pa so jo prepustili v upravo Italijanom. Po kapitulaciji Italije je Metlika postala središče razmeroma obsežnega partizanskega osvobojenega ozemlja, ki ga je nato sovražnik poskušal kar nekajkrat zasesti.

Najhujši boji za Metliko leta 1944 so se začeli 10. julija. Mesto in okoliške vasi so takrat napadle sovražne sile, v katerih so bili Nemci, kozaki, Čerkezi, ustaši in domobranci. Poveljeval jim je nemški komandant 1. kozaške konjeniške divizije, generalporočnik Helmuth von Pannwitz. Po vojni so ga Britanci izročili Sovjetski zvezi, kjer so mu sodili zaradi vojnih zločinov in ga januarja 1947 usmrtili.

V dneh napada je proti Metliki in okoliškim vasem s hrvaške strani iz smeri Ozlja in tudi iz smeri Novega mesta prišlo okoli 4000 sovražnih vojakov, nasproti pa jim je stalo okoli 3000 partizanov, je dogajanje zapisal Božidar Flajšman z oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

16. julija je 350 napadalcem uspelo vdreti v Metliko

Potem ko so prejšnje dni ubijali, požigali in ropali po okoliških vaseh, je kakim 350 napadalcem 16. julija v dopoldanskem času uspelo vdreti tudi v Metliko. Kot so med drugim predstavili pri raziskovanem projektu Okupacijske meje, lahko v Kroniki mesta Metlike avtorja Zvonka Rusa med drugim preberemo, da so poveljniki vojakom, ki so prišli v kraj, očitno pustili proste roke: "Lahko so ropali, pobijali in posiljevali."

"V Metliki so ubili pet ljudi. Med njimi so brez vzroka ubili begunko Mileno Hozjan, nosečo mater dveh majhnih deklic. Tri ljudi so pobili na Trampuševi pristavi in jih vrgli v ogenj," je zapisano v kroniki. Napadalci so na vozove naložili, kar so našli in pokradli vrednega po hišah, to pa pozneje po navedbah iz kronike prodajali v Karlovcu in Jastrebarskem.

Sledil je požig. Med drugim so napadalci zažgali metliški zdravstveni dom, ker so v pritličju našli sledove partizanske gospodarske komisije. V zgradbi je med drugim tako zgorel velik del arhiva takratne občine, gorel je Kopiničev fotografski atelje in številne hiše.

"Tako je ta dan v Metliki pogorelo 31 hiš in 141 gospodarskih poslopij. V Malešičevi hiši je zgorelo precej dragocenega muzejskega gradiva, ki ga je hranil Malešič za prihodnji metliški muzej. Zgorela so vsa poslopja, ki so bila pokrita s slamo, razen treh bajt: Škofove na Hribu, Kotkove na Cancenbergu in Bare Juričimne na Strnišču," je navedeno v omenjeni kroniki.

Sovražnik je v Metliki ubil 22 ljudi in jih ranil 7

Skupaj je sovražnik v Metliki in okoliških vaseh od 10. do 16. julija po ugotovitvah okrožne komisije za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih sodelavcev ubil 22 ljudi in jih sedem ranil, zgorelo je 52 hiš, 214 gospodarskih poslopij in 70 zidanic, še navaja kronika. V partizanskih vrstah je bilo medtem v bojih med 10. in 16. julijem po nepopolnih podatkih 66 mrtvih, 213 ranjenih in 29 pogrešanih (ujetih). Točne izgube sovražnika niso znane, je razvidno iz podatkov kronike.

Takratni črnomaljski župnik Lojze Jože Žabkar, ki je med vojno v Črnomlju pomagal organizirati partizansko šolstvo, je o takratnih dogodkih napisal tudi pesem Hudičev ples.

Kot je še povedal Flajšman, danes v Metliki na dogajanje spominjata spominski steber, ki stoji nasproti Hotela Bela krajina, in ploščica na hiši Dareta Kopiniča, ki je kot fotograf dokumentiral dogajanje. Izrazil je upanje, da bo prihodnje leto izšla tudi obsežna monografija o takratnih dogodkih, ki so zelo dobro dokumentirani.