V bruto znesku bo minimalna plača po novem znašala 1203,36 evra, kar v primerjavi z lansko, ki je znašala 1074,43 evra bruto, predstavlja 12-odstotni dvig, so dodatno sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Stroški delodajalcev se bodo zaradi povišanja (bruto) minimalne plače povečali za 8,46 odstotka zaradi učinka najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialna zavarovanja (1181,75 evra), ki je bila lani višja od minimalne plače.

Novemu znesku minimalne plače bo sledila ustrezna zakonsko določena prilagoditev najnižje bruto urne postavke začasnega in občasnega dela dijakov in študentov ter upokojencev. Znesek najnižje bruto urne postavke začasnega in občasnega dela dijakov in študentov ter upokojencev se bo tako predvidoma zvišal z dosedanjih 6,17 evra na 6,92 evra, še navaja ministrstvo.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je, potem ko je prejelo decembrske podatke o letni inflaciji, sprejelo sklep o minimalni plači. "Minimalna plača se dviguje za 100 evrov neto. Če je bila lani minimalna plača 778 evrov neto, se zdaj zvišuje na 878 evrov neto," je dejal minister Luka Mesec.

Znova je spomnil, da so se hrana, življenjske potrebščine in stroški v preteklem letu zaradi inflacije občutno podražili. "Prejemniki najnižjih plač so bili na najslabšem, hrana se draži hitreje od vsega drugega. Treba je poskrbeti za tiste, ki so zaradi inflacije najbolj na udaru in ki največji delež svojih prejemkov porabijo za tekoče življenjske stroške."

Dvig minimalna plače za 100 evrov neto je bil sicer pričakovan, Mesec ga je napovedoval že konec lanskega leta. To je sicer največji skok minimalne plače v zadnjem desetletju, zvišanje pa predstavlja seštevek treh učinkov: minimalnih življenjskih stroškov, ki so bili oktobra izračunani prvič po petih letih in so znašali 669,83 evra, letne inflacije (decembra je glede na leto prej znašala 10,3 odstotka) in dohodninske zakonodaje.

Z zvišanjem minimalne plače se odpira vprašanje, kaj bo z drugimi plačami. Mesec je dejal, da je na problematiko vlada delno odgovorila v davčni reformi, ki je začela veljati z novim letom. "Z davčno reformo se splošna dohodninska olajšava povečuje s 3500 na 5000 evrov letno, kar pomeni, da se najnižje plače povečujejo za okoli štirideset evrov neto mesečno. Povprečna plača se bo iz tega naslova zvišala za enajst evrov."

Aktualna pa sta še dva ukrepa za povišanje preostalih plač. Prvega predstavlja nova ureditev plač v javnem sektorju. Drugega pa nove kolektivne pogodbe in dogovor o novem plačnem modelu v zasebnem sektorju. O prenovi se je že poleti dogovarjal s socialnimi partnerji. "S sindikati in delodajalci smo praktično dogovorjeni, da gremo v letošnjem letu v prenovo plačnega modela," je napovedal Mesec.

Prenova naj bi postavila v izhodišče, da minimalna plača zares postane najnižja plača v državi, vse preostale plače pa se gradijo nad in ne pod njo. "Če pogledamo samo javni sektor, boste videli, da imamo po novem že štiriindvajset razredov pod minimalno plačo. Kolektivne pogodbe, vključno s tistimi, ki veljajo za javni sektor, je treba prenoviti. Pogoj za to je nov dogovor o plačnem modelu v Sloveniji. Prizadeval si bom, da bo to končano v letošnjem letu, da gredo lahko sindikati in delodajalci nato v pogajanja o plačah po vseh panogah v državi."

Kakšne bodo posledice zvišanja minimalne plače?

Kot je poročala Urška Valjavec za Radio Slovenija, se bodo razmerja med zaposlenimi dodatno porušila. Tudi načeloma dogovorjeni višji izhodiščni 26. plačni razred za pomočnice vzgojiteljic ob zvišanju minimalne plače pomeni, da te še vedno ostajajo na minimalni plači. Ob tem se pojavi še vprašanje financiranja. "Razliko v oskrbovalnini pokrivajo občine, če občine tega denarja ne bodo imele, bodo to pokrili starši," opozarja profesorica z ekonomske fakultete Polona Domadenik Muren

Zaradi zvišanja minimalne plače sindikati že pozivajo k zvišanju preostalih plač. Na Pošti Slovenije dodatek do minimalne plače v tem trenutku prejema le okoli deset zaposlenih, pravi pooblaščenec sindikata Sašo Gržinič. Po novem bi lahko dodatek do minimalne plače prejemala polovica zaposlenih: "To pomeni med 2500 in 2900 zaposlenih na Pošti."

Predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Joc Pečečnik smisla v določanju minimalne plače ne vidi. "Vsak dvig plač uničuje celotna razmerja v državi in nagrajuje tiste, ki so najbolje plačani, to so bolj populistične dnevne muhe, ki jih trosijo, namesto da se reče, da bodo v prihodnjih šestih mesecih pripravili nov plačni sistem, in bi bil učinek bistveno boljši," je povedal za Radio Slovenija.

ZSSS pozdravlja dvig minimalne plače

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pozdravljajo novo določen znesek minimalne plače pri 878 evrih neto, saj v večji meri sledi zahtevam, ki so jih podali v okviru pogajanj na Ekonomsko-socialnem svetu. Obenem so opozorili, da je v luči visoke inflacije znesek manjši, kot bi bil sicer.

Kot so spomnili v ZSSS, je pot do določitve novega zneska trajala od jeseni. Tedaj so namreč na Ekonomsko-socialnem svetu med socialnimi partnerji stekla pogajanja o načinu izračuna in višini minimalne plače, ki so bila "dolga zaradi različnih dejavnikov, ki vplivajo na višino minimalne plače".

"ZSSS je predlagaa, da se upošteva tako nov izračun minimalnih življenjskih stroškov kot inflacija, medtem ko so delodajalci menili, da je že odstotek inflacije dovolj," so pripomnili.
Danes napovedani dvig minimalne plače so ocenili kot pomemben, saj novo določeni znesek minimalne življenjske stroške presega za več kot 20 odstotkov, hkrati pa so opozorili, da je v luči visoke inflacije manjši, kot bi bil sicer.

Zato v ZSSS pričakujejo, da bo pristojno ministrstvo "nemudoma pristopilo k spremembi zakonodaje, ki se nanaša na izračun minimalnih življenjskih stroškov, in sicer tako, da se bodo ugotavljali najmanj vsaki dve leti". S tem, kot so dodali, bomo vnaprej lažje dosegli namen minimalne plače - to je pokrivanje življenjskih stroškov.

Ponovno so opozorili tudi na to, da je minimalna plača le del vprašanja plač, pri čemer bo treba v prihodnje "na ravni posameznih delodajalcev in dejavnosti odpraviti uravnilovko ter nizke plače, ki jih prejema večina delavcev". "Delavke in delavci si namreč zaslužijo plače, ki ne bodo zgolj malenkostno višje od minimalne plače, temveč takšne, ki bodo njim in njihovim družinskim članom omogočale dostojno življenje," so poudarili.

Vlada potrdila spremembe evidenc na področju dela

Vlada je na seji potrdila novelo zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki naj bi zajezila kršenje določb o delovnem času. Novela prinaša obvezno uvedbo elektronskih evidenc delovnega časa za podjetja, ki jim je bila izrečena globa zaradi kršitev delovne zakonodaje. Za druga podjetja sprememb ne bo.

Delavci, ki bodo menili, da so jim kršene pravice glede delovnega časa, bodo od delodajalca lahko zahtevali uvedbo elektronskega beleženja delovnega časa, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil minister za delo Luka Mesec.

"Če bo delodajalec to zavrnil, bo o tem moral obvestiti inšpektorat, ki bo nato preveril stanje v podjetju. Če bo ugotovil, da v podjetju dejansko prihaja do kršitev, bo delodajalcu predpisal obvezno elektronsko beleženje," je dodal.

Zaposleni bodo s tem dobili sprotni vpogled v opravljeno število delovnih ur in nadur. "Na ta način bodo tudi poskrbeli, da bodo te ure pošteno plačane," je poudaril. Za podjetja, ki spoštujejo zakonodajo, sprememb po Meščevih besedah ne bo.

Ministrstvo je sprva predvidelo, da bi morali navzočnost elektronsko beležiti vsi zaposleni, a je to povzročilo precej hude krvi med delodajalci. Socialni partnerji so se nato dogovorili, da bodo morali elektronske evidence zagotoviti le kršilci.