Glede razpisa za generalnega direktorja policije Levica pravi, da bi bil moder odstop generalnega direktorja. SD pa, da naj bi razpis ponovili. Ali boste razpis ponovili?

Najprej je treba povedati, da je Slovenija varna država in da je ena najbolj varnih držav na svetu. To pomeni, da ima dobro policijo. Slovenska policija svoje naloge opravlja zelo dobro in seveda je zato država varna. Kar pa se tega razpisa tiče, slovensko policijo zakonito vodi Senad Jušić. Ta status je enak temu, ki je bil pred sodbo, in tudi sodba tega statusa ni spremenila.

Torej, če ne bi vodil policije Senad Jušić, bi bila Slovenija manj varna država?

Ne, Slovenija je varna država. To govorim iz naslova interpelacije, ki je še nisem prebral, kajti ni bila še posredovana na ministrstvo za notranje zadeve. To pa je eden glavnih očitkov. Še enkrat povem, da na področju nezakonitih prehodov zaznavamo skoraj 20 odstotkov nižje številke, kot smo jih imeli lani, in seveda je tudi to dosežek slovenske policije.

Kako naj javnost razume, da je neko imenovanje, ki temelji na nezakonitem sklepu, na koncu pa je vse v redu z njim, zakonito? Kako naj razumem pravni del? Pravite, da sodišče ni odpravilo vladne odločitve. Ampak ali ne pade senca dvoma, če je na začetku bil sklep nezakonit, na koncu pa imenovanje zakonito?

Sodba je v tem primeru jasna in Senad Jušić je generalni direktor slovenske policije. Res pa je predsednik uradniškega sveta na zadnji seji vlade jasno pojasnil, kako je potekal njegov postopek na uradniškem svetu. Na eksplicitno vprašanje, ali magister Senad Jušić izpolnjuje pogoje za generalnega direktorja policije, je odgovoril, da jih izpolnjuje.

V sodbi to ni bilo zapisano, ker tega niso mogli niti preverjati. Uradniški svet se je branil na nek način, da so take sklepe dali tudi v primeru, ko je bila generalna direktorica Tatjana Bobnar ali Boštjan Lindav. Torej na nek način samoprijava, saj bi potem bili tudi vsi dosedanji sklepi nezakoniti, če bi se kdo pritožil. Do zdaj se ni, zdaj pa se je Lindav. Kako naj to razumemo?

Postopek je bil popolnoma enak tako v primeru, ko sem predlagal magistro Tatjano Bobnar kot magistra Senada Jušića. Pravzaprav status magistra Senada Jušića ni nikakor spremenjen. Naj pa še enkrat povem, da magister Jušić slovensko policijo vodi zelo dobro in da so njegovi zadnji dosežki obvladovanje in upravljanje migracij, romska problematika, predvsem pa pogajanja z obema policijskima sindikatoma, in to, da smo prišli do kolektivne pogodbe za dejavnost javnega reda in varnosti in ne nazadnje tudi vzpostavitev kariernega sistema. Mi se pogovarjamo z obema sindikalnima partnerjema in tudi tukaj je policija zelo veliko prispevala. Tudi sam generalni direktor policije je prispeval, da smo dosegli ta zgodovinski dosežek, torej kolektivno pogodbo za dejavnost.

Ne pogovarjava se o delovanju policije, ampak se pogovarjava, kako je generalni direktor prišel do tega položaja. Senad Jušić, ne glede na to, ali vam koalicijski partnerji rečejo, da bodo podprli interpelacijo, če se ne ponovi razpis, ne glede na vsa pravna mnenja, na primer dr. Rajka Pirnata, da je tukaj senca dvoma. Vi ostajate pri tem?

Ne razumem, kakšnega dvoma. Tukaj je sodišče povedalo, kar je povedalo, in imenovanje, status magistra Senada Jušića v ničemer ni spremenjen.

Tožilka Mateja Gončin je bila v zadevi Kavaški klan najprej varovana, potem pa se je zaradi spora s policijo oziroma kritik na njihov račun temu odpovedala. Zdaj naj bi bila delno varovana. Njen odvetnik pravi, da če se bo kaj zgodilo, bo zahteval ne samo politično, ampak tudi kazensko odškodninsko odgovornost. Ali je ta tožilka varovana in kako?

Po umoru v Ljubljani sem v petek dal generalnemu direktorju že zjutraj usmeritev, da še dodatno zavarujejo sodnike in tožilce v tej zadevi. Tudi generalni direktor policije je potrdil, da je tožilka varovana z dodatnim varovanjem. Nad enoto centra za varnost in zaščito sem odredil izredni nadzor. Izredni nadzor je končan, poročilo je pod stopnjo tajnosti in tam je bilo ugotovljenih kar nekaj nepravilnosti in napak.

Govorite o varovanju po petkovi eksekuciji v Kavaškem klanu oziroma osebi, ki je bila z njim povezana. Sprašujem vas za tožilko, preden se je to zgodilo, in za spor z varnostniki oziroma njeno kritiko na račun varnostnikov. Ali ste tam naredili revizijo?

Govorimo o izrednem nadzoru, ki je bil dan nad enoto. Ne nazadnje, če bo potrebno, bomo iz poročila vzeli s stopnjo tajnosti. Vsaj v tistih delih, ki ne razkrivajo taktičnih postopkov policije. Vsekakor pa se je tožilka odpovedala varovanju, zato je bila varovana še naprej z drugačnimi aktivnostmi policije.

Ampak se lahko sploh odpove varovanju?

Seveda, tudi sam se lahko odpovem varovanju, ker sem varovana oseba. To se lahko odpove vsak. Po petkovem dogodku je policija vse sodnike in tožilce v tej zadevi zavarovala še dodatno.

V sredo smo videli pred sodiščem v Celju nagovor predsednika SDS-a, ki je povezoval sodstvo in mafijo. Dva dni za tem pa dejansko mafijski obračun. Kaj konkretno pomeni poostreno varovanje? Je varnostna ocena glede na ta dogodek kaj drugačna?

Slovenija je varna država. To sem pa že v uvodu povedal in ne nazadnje tudi ena najbolj varnih na svetu. To je dejstvo in gre za enkraten primer, ki se je pravzaprav zgodil v petek. Dogajalo se je že prej. Verjamem, da se bo dogajalo tudi v prihodnosti. Upam, da ne, pa vendar se to dogaja ne samo v Sloveniji, to se dogaja po številnih državah Evropske unije, pa tudi na Balkanu. Treba je pa vseeno povedati, da slovenska policija učinkovito opravlja svoje poslanstvo in tudi kar se tiče migracij in romske tematike. Ker je kriminal mnogokrat povezan s posameznimi kriminalnimi združbami. Tukaj policija dela dobro in učinkovito. Te aktivnosti bomo nadaljevali še naprej. Nisem zadovoljen, kar se tiče romske problematike na področju kriminala. Vendar je treba povedati, da je tukaj policija učinkovita. Moram pa vseeno povedati, da se tudi o slovenski policiji želi predstaviti, da je vse narobe, da je slovenska policija nestabilen sistem. To odločno zavračam. Slovenska policija je velik sistem in vse tiste zadeve, ki so pravzaprav zatečene po 30 letih. Ne nazadnje tudi ta kolektivna pogodba, ki smo jo podpisali, je 30 let ni bilo, odpravljamo pa tudi nadure oziroma uredili smo dnevnice ...

Pri pravosodnih delavcih, funkcionarjih, se pravi sodnikih, tožilcih, je bilo nekaj pozivov, zagotovo ste spremljali v medijih, na družbenih omrežjih, k pogromu nad nekatere sodnike. Ali imate kakšno mnenje kot notranji minister?

Pravosodna ministrica Andreja Katič je predlagala medresorsko delovno skupino, da se uredijo in da se pogledajo te stvari. Tukaj govorimo o nekih popolnoma drugih dimenzijah, kot smo se pogovarjali pred še 10, 15 leti in seveda to bo treba na nek način urediti. Ne nazadnje varnost v pravosodju in seveda pravosodnih funkcionarjev je enako pomembna, kot varnost pravzaprav vseh ostalih funkcionarjev in tudi vseh državljank in državljanov. Vedno je slovenska policija zavarovala in dala varovanje vsem tistim, ki so bili ogroženi. Tako bo še vedno, to je vedno tako tudi bilo. Vendar je treba vseeno povedati, da kar se tega shoda tiče v Celju, da je slovenska policija varovala ta shod. Za primerjavo s prejšnjo vlado – ni bilo nobenega vodnega topa in solzivca. Vendar je treba povedati zelo jasno in zelo odločno, da so izrazi, ki so bili tam uporabljeni, mafija, krivosodje, nesprejemljivi. Odločno protestiram proti taki politiki. V sodobnem demokratičnem svetu je nedopustno, da se zmerja sodišče s takimi izrazi.

Delo je začela nova Evropska komisija. Nekaj evropskih poslancev, tudi iz Slovenije, z desnega pola je dejalo, to je pa zdaj Evropska komisija, kjer se bo migrantska kriza obravnavala drugače, trdnejše. Kakšna bo migrantska politika nove Evropske komisije in s tem posledično seveda tudi Slovenije?

Slovenija res kreira to politiko na področju nezakonitih migracij, že kar se evropskega sveta tiče. Predsednik vlade je lani povedal, da je pravzaprav treba reševati probleme v izvornih državah. Zaradi tega ga je opozicija kritizirala. Danes je to evropska politika. Kar se tiče sodelovanja treh držav, Slovenije, Italije in pa Hrvaške – skupaj želimo mešane patrulje na schengenski meji, torej na Hrvaškem, in pa seveda tisto, kar je najbolj pomembno, slovenska policija. Tudi magister Senad Jušić je reorganiziral procese znotraj delovanja na slovensko-hrvaški meji in pa seveda madžarski. Na Obrežju je vzpostavljen registracijski center za procesiranje nezakonitih migrantov, ki vstopajo v državo. Lahko samo povem, da so ti ljudje upravljani znotraj azilnega postopka. Azilni sistem je v Sloveniji stabilen in ne hodijo po nekih železniških postajah, tavajo po vaseh, mestih, spijo po senikih in po gozdovih, spuščajo smeti, tako kot je bilo prej.