Slovenska zunanja ministrica bo v Albaniji med drugim obiskala tudi center za poklicno usposabljanje in usposabljanje za varnost hrane na Univerzi za agronomijo v Tirani, ki ga je kot del razvojne pomoči sofinancirala Slovenija. Foto: EPA
Slovenska zunanja ministrica bo v Albaniji med drugim obiskala tudi center za poklicno usposabljanje in usposabljanje za varnost hrane na Univerzi za agronomijo v Tirani, ki ga je kot del razvojne pomoči sofinancirala Slovenija. Foto: EPA

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon se bo srečala tudi s predsednikom Albanije Bajramom Begajem, predsednikom albanske vlade Edijem Ramo ter predsednico parlamenta Eliso Spiropali, so sporočili z ministrstva. Namen obiska je krepitev dobrih političnih odnosov ter vsestranskega sodelovanja med državama. Obisk bo tudi priložnost za seznanitev z notranjepolitičnimi razmerami v Albaniji in pričakovanji v zvezi s pogajalskim procesom z Evropsko unijo. Fajon si bo poleg tega z albanskim zunanjim ministrom tudi izmenjala mnenje o aktualnih razmerah v regiji ter ocenila regionalna sodelovanja, so še napovedali na ministrstvu.

Slovenija si želi dobre odnose z Albanijo preliti tudi v gospodarsko sodelovanje, ki je z dobrimi 100 milijoni evrov letne blagovne menjave skromno, priložnosti pa so predvsem v turizmu in kmetijstvu. Slovenija je sicer Albaniji v okviru razvojnega sodelovanja v zadnjih petih letih namenila 1,3 milijona evrov pomoči, ministrica Fajon si bo ogledala center za poklicno izobraževanje in usposabljanje za varno hrano, ki je bil vzpostavljen tudi s slovensko pomočjo.

Ministrica se bo sicer najprej kot častna gostja udeležila letne konference albanskih veleposlanikov in nagovorila udeležence. Gostitelji so glede vstopanja v EU optimistični, Slovenija pa jim pomaga, kjer je mogoče, tudi s tehnično podporo, je za Radio Slovenija poročal dopisnik Boštjan Anžin.

Za albansko članstvo več ovir, Bruselj zahteva napredek na več področjih

Na začetku leta je Slovenija skupaj z Nemčijo predstavila tudi predlog o uporabi kvalificirane večine pri odpiranju pogajalskih sklopov, kar bi lahko pospešilo pristopna pogajanja. Na zadnjem vrhu Unije in Zahodnega Balkana v Tirani je evropska stran med drugim predstavila 6-milijardni načrt za rast regije, v zameno pa pričakuje hitrejše reforme. V Bruslju si želijo več napredka, ko gre za pravosodje, stabilnost in neodvisnost institucij, vladavino prava, svobodo medijev.

Ovira pa bi lahko bilo tudi poslabšanje odnosov z Grčijo, potem ko so v Himari, albanski občini, kjer živijo etnični Grki, zaradi kupovanja glasov obsodili in zaprli župana Fredija Belerija, ki je nato iz zapora postal grški evropski poslanec. Albanski parlament je Grčijo pred dobrim mescem tudi pozval, naj končno odpravi 84 let star zakon o razglasitvi vojnega stanja, je poročal Anžin.

Prihodnje leto bodo v Albaniji tudi parlamentarne volitve. Vladajoči socialisti Edija Rame z opozicijo, ki pogosto protestira proti avtokratskemu vodenju, eden od voditeljev Sali Berisha pa je zaradi obtožb o korupciji v hišnem priporu, ne sodelujejo.