Ministrica za šolstvo je v Studiu ob 17h na Radiu Slovenija pojasnila svojo plat zadnjih dogodkov, ko je razširjen sistem Supervizor omogočil vpogled v honorarna izplačila v javnih institucijah in poimensko razkril prejemnike več kot 200.000 evrov v zadnjih 12 letih. Stanka Setnikar Cankar je kot dekanka fakultete za upravo v teh letih ob plači dobila še 636.000 evrov avtorskih honorarjev.

"Izpostavljena sem bila izjemnemu medijskemu linču, a raje analizirajmo problem," je povedala in pojasnila, da so na fakultetah dolžni izvajati akreditiran program, medtem ko jim zakon o uravnoteženju javnih financ preprečuje zaposlovanje novih sodelavcev. "Problem je večplasten – država predpiše, koliko pedagoškega dela moramo opraviti za svojo plačo v visokem šolstvu. Mnenja, ali so ti standardi previsoki ali prenizki, so različna, a gre za odločitev vlade in tudi za stališče Sviza. Ko so ti standardi postavljeni - in če imajo fakultete program, ki zahteva dodatno delo - fakultete ne smejo nikogar siliti, da naj to delo opravljajo brezplačno. Treba je najti rešitev za takšno dodatno delo." In tega so našli v honorarnih izplačilih.

Na fakulteti za upravo so zaradi velikega povpraševanja v preteklosti po državi vodili deset centrov in izobraževali tudi študente na izrednem študiju, saj so tako pridobili dodaten denar. Zato ministrica v odstopu poudarja, da honorarji niso šli iz proračunskih sredstev, ki jih za visoko šolstvo ni nikoli dovolj, temveč iz dodatno pridobljenega tržnega denarja. Ne razume, zakaj se zdaj problematizira prejemke tistih, ki na fakultete pripeljejo dodatne programe in z njimi tudi denar.

Opozorila, da fakultete same pridobivajo dodaten denar
S tem se strinja tudi dekanka Ekonomske fakultete v Ljubljani Metka Tekavčič, ki je prav tako na seznamu prejemnikov honorarnih izplačil. Po njenih besedah na njihovi fakulteti ni nobenega profesorja ali asistenta, ki v teh letih ne bi dobil ob plači še izplačanega honorarja. "A zaradi meni nerazumljivo postavljenega cenzusa 200.000 evrov smo nekateri razkriti po imenih, drugi pa ne." Na fakulteti spodbujajo svoje profesorje, da sodelujejo s podjetji in da tako pripeljejo projekte in plačila. "Nobena od naših honorarnih pogodb ni bila iz proračunskih sredstev. Imamo evropsko in ameriško akreditacijo, podpisanih imamo 170 pogodb s fakultetami po svetu, kamor lahko pošiljamo študente. Vsega tega ne bi bilo, če ne bi bili tržno naravnani in če ne bi delali za fakulteto tudi dodatno."

To, da Supervizor ne loči med prejemanjem honorarja iz proračunskih sredstev in med honorarji iz projektov evropskih ali zasebnih sredstev, se zdi sporno tudi ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju. Sam javne objave porabe javnega denarja podpira, saj meni, da s transparentnostjo dosežemo več kot z zaostrovanjem zakonodaje. Moti pa ga, da so na seznamu vsi, ki so v javne ustanove pripeljali dodaten denar in projekte, ni pa tistih, ki so te projekte preusmerili na zasebna podjetja, inštitute ali fakultete.

Podatki objavljeni brez dodatnih pojasnil
Da je bila že sama predstavitev razširjenega Supervizorja dana v nenavaden kontekst brez dodatnih potrebnih pojasnil, je prepričana Rosana Lemut Strle, soostanoviteljica inštituta za zasebnost in dostop do javnih informacij Info hiša. "Občutek imam, da se je naredila zgodba iz tistih, ki nikoli niso želeli ničesar skriti, ki so plačali vse davke."

Medtem pri informacijskem pooblaščencu stojijo za zakonitostjo in upravičenostjo takšnega objavljanja prejemnikov honorarjev v javnem sektorju. "S tehtanjem sorazmernosti v Supervizorju niso prekomerno posegli v pravico do zasebnosti," je prepričana namestnica informacijske pooblaščenke Kristina Kotnik Šumah. Dodaja, da so podatki o avtorskih honorarjih na javnih institucijah v interesu javnosti in potrebe po transparentnosti delovanja.

Odstopila tudi zaradi konteksta varčevanja v šolstvu
A ravno vtis, ki se je z objavo teh zneskov ustvaril v javnosti, je pretehtal pri odločitvi, da se je ministrica za šolstvo odločila ponuditi svoj odstop. V zadnjih mesecih se je namreč morala ukvarjati z zahtevami po varčevanju v šolstvu: "Minister za finance je od nas na začetku zahteval 100 milijonov, podpisali smo za prihranke v višini 10 milijonov, a mi je žal, da nisem vztrajala, da se na področju izobraževanja ne more prihraniti niti toliko. V zadnjih mesecih smo vrnili tudi tri milijone za plačevanje učne pomoči in vodenje interesnih dejavnosti."

Celotna zgodba se je odvila tik pred kongresom stranke SMC in Setnikar Cankarjeva pravi, da tudi zaradi tega ni želela obremenjevati predsednika vlade Mira Cerarja. "Mnogi so me opozorili, da si nisem vzela časa, da bi zaščitila sebe," je še dodala.

Prisluhnite celotnemu pogovoru v Studiu ob 17h.

Tudi Mramor prejemal visoke honorarje?
Po pisanju spletnega potrala Požareport pa naj bi v zadnjih 17 letih visoke honorarje - okoli 600.000 evrov, ob svoji redni zaposlitvi na Ekonomski fakulteti prejel tudi zdajšnji finančni minister Dušan Mramor. S honorarji naj bi veliko zaslužil tudi, ko je bil minister v vladi Antona Ropa, ter med letoma 2007 in 2013, ko je bil dekan Ekonomske fakultete.

Nuša Baranja je za TV Slovenija poročala, da se Mramor te dni mudi v Bruslju in na te očitke danes ni odgovoril. Prav tako na to, ali informacija o 600 tisočakih Mramorjevih honorarjev drži, niso odgovorili na Ekonomski fakulteti. Tam namreč pojasnjujejo, da gre v primeru avtorskih in podjemnih pogodb za plačilo del, ki niso bila opravljena na podlagi pogodb o zaposlitvi in da zanje fakulteta ni porabljala javnih virov, zato tudi konkretnih informacij zaradi varovanja osebnih podatkov niso posredovali. Je pa, mimogrede, ta fakulteta fizičnim osebam v zadnjih 12 letih po podatkih Supervizorja za avtorske in podjemne pogodbe fizičnih oseb porabila 16 milijonov evrov, dodaja Baranja.

A Mramorjevega imena sicer na seznamu Supervizorja ni. Razloga sta lahko dva, pojasnjujejo na KPK-ju. Prvi je časovno obdobje, ko naj bi Mramor prejemal omemnjene honorarje - komisija namreč razpolaga samo s podatki od leta 2003 naprej. Drugi razlog pa je višina prejetih honorarjev - na Supervizorju zdaj namreč lahko najdemo samo tiste fizične osebe, ki so od subjektov javnega sektorja v zadnjih 12 letih prejele več kot 200 tisočakov. Če bi finančni minister torej res prejel 600.000 evrov plačil, je lahko razlog, da ga na seznamu ni, ta, da je večji del nakazil dobil pred letom 2003, v zadnjih 12 letih pa manj kot 200.000. A ta mejni znesek za objavo na Supervizorju naj bi se s časom znižal.