Na ministrstvu za delo je pred približno letom dni začela delovati delovna skupina, ki vključuje tudi predstavnike romskih skupnosti, občin in nevladnih organizacij. Foto: BoBo
Na ministrstvu za delo je pred približno letom dni začela delovati delovna skupina, ki vključuje tudi predstavnike romskih skupnosti, občin in nevladnih organizacij. Foto: BoBo

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je navedel, da načrtujejo odprtje več večnamenskih romskih centrov, za katere bodo namenili več denarja kot za takšne centre, ki so v preteklosti že delovali, pa tudi odprtje več večgeneracijskih centrov.

Z dodatnimi 30 zaposlenimi bodo okrepili centre za socialno delo, ki delajo na terenu z romsko skupnostjo. V centrih za socialno delo bodo zagotovili dodatnih sto zaposlenih v okviru evropskega projekta. Poleg tega načrtujejo tri dnevne centre za otroke iz romske skupnosti. "Verjamem, da je vse to tisto, kar je bistveno za delo na terenu," je dejal v izjavi za medije.

Odzval se je tudi na pozive k temu, da bi izplačevali del socialnih transferjev v naravi. Po njegovih navedbah je to že mogoče v določenih primerih v dogovoru med strokovnim delavcem in uporabnikom. "Ne strinjamo se, da bi centre za socialno delo in socialne transferje spremenili v neki represivni aparat in orodje za kaznovanje," je poudaril Feketija.

Sorodna novica Dogovor med občino Ribnica in Romi: Voda bo napeljana po vključitvi v proces integracije

"Treba se je zavedati, da imamo učinkovit sistem socialnih transferjev," je poudaril. Da visoki socialni transferji uničujejo motivacijo za delo, je po njegovem mnenju mit. Napovedal pa je, da se bodo do posameznih predlogov sprememb na tem področju odzvali na začetku septembra.

Na ministrstvu je sicer pred približno letom dni začela delovati delovna skupina, ki vključuje tudi predstavnike romskih skupnosti, občin in nevladnih organizacij. Med področji, ki potrebujejo več pozornosti, so izpostavili tudi bivanjske pogoje. "Najbrž je razumljivo, da bo otrok, ki se rodi v kajuti brez elektrike, vode in kanalizacije, težko zaključil osnovno šolo," je dejal.

V okviru skupine na ministrstvu v zadnjem času ugotavljajo tudi težave na področju mladoletnega prestopništva, saj "nekatere mladoletnike celo instrumentalizirajo za kazniva dejanja". Opažajo tudi nasilje v družini in nasilje nad ženskami, vključno z zgodnjimi porokami.

Ukrepi za boljše vključevanje Romov v družbo

Spremembe zakona o osnovni šoli

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pa je napovedalo več sprememb zakona o osnovni šoli. Generalni direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Rado Kostrevc je v izjavi za medije dejal, da želijo s spremembami poseči predvsem v del zakona, ki določa obiskovanje pouka. "To pomeni, da bomo natančneje regulirali, kaj pomeni opravičevanje izostankov in kako regulirati vlogo staršev, če se ne odzovejo na pozive šole, da se izrečejo glede izostankov," je dejal.

Napovedal je tudi natančnejšo opredelitev rabe mobilnih telefonov, pametnih ur in drugih elektronskih naprav v šolah. Regulirali pa bodo tudi področje pregleda osebnih stvari učencev v šoli. "Pri tem bomo natančno opredelili, na kakšen način, kdo in kje lahko opravi pregled," je dejal. Zdaj to področje regulira zakonsko besedilo, ki določa zavezanost šole, da poskrbi za varno in spodbudno učno okolje.

O romski tematiki se bodo sicer v četrtek s predstavniki ministrstva za notranje zadeve pogovarjali ministrica za pravosodje Andreja Katič ter državna sekretarja Andreja Kokalj in Milan Brglez. Po srečanju je predvidena tudi izjava za medije.