Kot so spomnili na ministrstvu, je na novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki bi uzakonila ukinitev dodatka, državni svet najprej izglasoval veto, nato pa pristojni odbor DZ-ja v ponedeljek ni izglasoval vnovične podpore predlogu. "Zato ministrstvo podpore za novelo zakona več ne bo iskalo," so navedli.
Že v torek so zanikali, da bi ministrica Ksenija Klampfer, ki se je udeležila sestanka s poslanci NSi-ja, pri njih iskala podporo za sprejetje novele. Je pa državni sekretar na ministrstvu Tilen Božič še v ponedeljek napovedoval pogovore, med drugim s SDS-om, katerih glasovi bi bili za sprejetje zakona ob vnovičnem glasovanju ključni.
Novela zakona je ob prvem glasovanju prejela 34 poslanskih glasov, 18 poslank in poslancev je bilo proti. LMŠ, SMC, DeSUS, SNS in manjšinska poslanca so takrat zakon podprli, poslanci SAB-a so glasovali različno, v Levici in SD-ju pa so bili proti. V NSi-ju in SDS-u so se prvič pri glasovanju v DZ-ju večinoma vzdržali. V ponedeljek pa je večina poslanskih skupin v razpravi na odboru napovedala, da bo na plenarni seji glasovala enako kot prvič. Za mnenje, da je predlog novele ustrezen, je na odboru sicer glasovalo le šest poslancev odbora, moralo pa bi jih vsaj devet.
Dodatek za delovno aktivnost
Gre za del denarne socialne pomoči in ne za samostojni prejemek. Dobijo pa ga lahko tudi osebe, ki so delovno aktivne in prejemajo plačo, a so pod cenzusom praga revščine. Kot delovno aktivne osebe se štejejo zaposlene osebe, osebe, ki opravljajo dejavnost, osebe, ki so vključene v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in programe psihosocialne rehabilitacije, katerih cilj je zaposlitev, družinski pomočnik po zakonu, ki ureja socialno varstvo, osebe, ki so upravičene do delnega plačila za izgubljeni dohodek po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo o opravljanju volonterskega pripravništva, osebe, ki imajo sklenjen pisni dogovor o prostovoljskem delu po zakonu, ki ureja prostovoljstvo, ter osebe, ki so vključene v zaposlitveno rehabilitacijo.
Na ministrstvu so sicer znova zapisali, da so novelo pripravili, da bi aktivirali brezposelne osebe, da se vključijo v socialna zavarovanja, s čimer bi jim tekla pokojninska doba, kar je ključno za njihovo socialno varnost na stara leta. Leta 2018 so ob analizi strukture upravičencev do denarne socialne pomoči namreč ugotovili, da je velika večina upravičencev brezposelnih.
Ob tem je ministrstvo namenilo dodatnih 86 milijonov evrov na letni ravni za denarne socialne pomoči, sproščeni so bili tudi vsi varčevalni ukrepi na področju družinske politike, za kar je bilo namenjenih dodatnih 58 milijonov evrov. Hkrati pa so ugotovili, da dodatek za delovno aktivnost ni več ustrezno umeščen v institut denarne socialne pomoči in da bodo nove spodbude na področju aktivne politike zaposlovanja in zaposlitvene rehabilitacije v danih razmerah učinkovitejše od dodatka za delovno aktivnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje