Po končanem izrednem nadzoru na ljubljanskem okrožnem tožilstvu je minister za pravosodje Aleš Zalar sporočil, da so bile pri tem ugotovljene hude nepravilnosti, predvsem pri insitutu sopodpisa med tožilcem in vodjem tožilstva, če se tožilec odloči, da bo zadevo zavrgel, jo umaknil ali pa je ne namerava vložiti. Po njegovem mnenju je bilo poseženo v z ustavo zagotovljeno samostojnost dela tožilcev.

Lomljenje hrbtenice?
Po besedah ministra Zalarja mora vodja tožilstva, če se z odločitvijo tožilca ne strinja in zavrne sopodpis, to pojasniti v odrebi. Nadzor naj bi pokazal, da so bili na ljubljanskem tožilstvu, če se je pojavilo nestrinjanje, tožilci tisti, ki so morali pojasnjevati. Zalar je to označil za protipravno ravnanje. "Tu mu (vodja tožilcev tožilcu op .a.) lomi hrbetnico," je bil jasen in izrazil zgroženost ter globoko zaskrbljenost nad takim ravnanjem. Generalna državna tožilka pa pravi drugače.

Na tiskovni konferenci je pojasnila, da predpisi tega ne predvidevajo in da sopodpisa vodja tožilstva ni dolžan zagotoviti. Poudarila je, da je bil nadzor uveden zaradi poslanskega vprašanja politične stranke in dodala: "Bojim se, da se poskuša lomiti hrbtenica od kod drugod. Če bi držalo, da lomimo hrbetnice, bi morali vsi, ki vodimo tožilstva, oditi." Vrhovni državni tožilec Aleš Butala je k temu dodal še, da nikjer v poročilu ne piše, da gre za hudo nepravilnost. Samo v zaključku naj bi bilo zapisano, tako Butala, da je bilo poslovanje tožilstva neustrezno in to v treh od sedmih institutov, ki jih je skupina pregledovala. Minister Zalar je sicer omenil nepravilnosti v štirih sklopih.

Zalar razrešitve ne bo zahteval
Zalar razrešitve generalne državne tožilke ne bo zahteval, saj je po njegovih besedah to sistemsko vprašanje.

Zalar je ob tem nekaj besed namenil še generalni državni tožilki Barbari Brezigar in vodji Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani Tamari Gregorčič, ki sta ob napovedi pravosodnega nadzora opozarjali na poseganje v samostojnost dela tožilcev. Ob zdaj predstavljenih ugotovitvah je Zalar te navedbe označil za paradoks. "Vrhu tožilstva se taka praksa sploh ne zdi sporna," je minister izrazil zaskrbljenost.

Naslednji korak: ukrepi
Zdaj se bodo prednostno lotili sprememb zakona o državnem tožilstvu, saj so po ministrovih besedah našli ogromno razpok, nekonsistentnosti in dvoumnosti. "To je eden najbolj nekonsistentnih predpisov, kar sem jih sam kot minister videl," je zatrdil in dodal, da take nezakonite prakse ne bo več dopuščal.

"Zadeva mi predstavlja pritisk"
Še predtem pa bodo izdali predpis, ki je pravno zavezujoč. Upoštevati ga bodo morali vodje državnih tožilstev, ki jih je v Sloveniji enajst. S predpisom bo določen 30-dnevni rok, v katerem bodo morali generalna tožilka in vodje tožilstev poročati o tem, da so vzpostavili zakonito prakso, in povedati, kako so to storili. Če kakšno tožilstvo ne bo želelo upoštevati navodil, se bo ugotavljala subjektivna odgovornost vodje. Novinarje je zanimalo, ali to morda pomeni tudi to, da bi Brezigarjeva odšla s tožilstva. Odgovorila je: "Svoj položaj sem pripravljena zastaviti za to, kar je prav. Vedno bom poskrbela za samostojnost in neodvisnost tožilcev". Je pa priznala, da ji celotna zadeva predstavlja pritisk, ki pa na njeno delo naj ne bi vplival, vendar da je s tako popotnico težko delati. "Od tožilcev pričakujem, da delajo naprej ne glede na pritiske," je sklenila.

Nadzor zaradi zadeve Berglund
Povod za pravosodni nadzor Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani je bila odločitev tožilstva, da bo uveden kazenski postopek proti novinarju finske televizije YLE Magnusu Berglundu, ki je nekdanjega premierja Janeza Janšo obtožil prejemanja podkupnine v aferi Patria. V medijih se je namreč znašel podatek, da je tožilstvo zadevo Berglund, potem ko je ena izmed tožilk že določila, da se kazenska ovadba zoper Berglunda zavrže, predodelilo drugi tožilki, ki je nato odločila, da je pregon dopusten. Minister za pravosodje Aleš Zalar je zato odredil nadzor na tožilstvu.

Tožilka zadevo predodelila sebi
Vodja ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva je pojasnila, da ni bilo ravno tako. Gregorčičeva se z odločitvijo tožilke, da zavrže pregon, ker naj bi bilo treba zadevo odstopiti Finski. Ugotovili naj bi, da ni tako, in tožilka je nadaljevala delo, nato pa Gregorčičevo prosila, da se zadeva predodeli zaradi sorodstvenih vezi z morebitno pričo. Predodelila jo je sebi in zahtevala preiskavo zoper Magnusa Berglunda. "To je bila moja dolžnost in moja odločitev," je dejala.