Brezigarjeva je že včeraj podvomila, da ji bo stališče do sprememb uspelo pripraviti do danes, in napovedala, da bo zaprosila za podaljšanje roka. Foto: MMC RTV SLO
Brezigarjeva je že včeraj podvomila, da ji bo stališče do sprememb uspelo pripraviti do danes, in napovedala, da bo zaprosila za podaljšanje roka. Foto: MMC RTV SLO
Obvezna navodila se nanašajo na primer, ko vodja tožilstva odreče sopodpis odločitve podrejenemu tožilcu. Foto: MMC RTV SLO

Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je ministru za pravosodje Alešu Zalarju predlagala podaljšanje roka za pripravo mnenja k tretjemu osnutku. Ministrstvo ji je rok za odgovor podaljšalo.

Kot so sporočili iz pravosodnega ministrstva, je Zalar Brezigarjevi na sredinem sestanku dal predlog, ki je vseboval minimalne popravke, prav tako pa je bila na sestanku že predstavljena tudi obrazložitev.

Brezigarjeva prosila za podaljšanje roka
Čas za odgovor je bil do danes, Brezigarjeva pa je že včeraj podvomila, da ji bo stališče do sprememb uspelo pripraviti do danes, in napovedala, da bo zaprosila za razumen rok, v katerem bo mogoče kakovostno pretehtati nov osnutek. Ob tem pričakuje, da minister obveznih navodil ne bo uveljavil, dokler ne bo dobil mnenja tožilstva.

Zalar je že v sredo povedal, da na mnenje ni vezan in da bo obvezna navodila izdal, tudi če tožilci ne bodo spremenili svojih dozdajšnjih stališč. Obvezna navodila se sicer nanašajo na primer, ko vodja tožilstva odreče sopodpis odločitve podrejenemu tožilcu.

Odvzem primera mora biti pisno pojasnjen
V tem primeru mora odvzem pisno utemeljiti, prav tako predodelitev drugemu tožilcu. V obveznih navodilih bo tudi natančno določeno, v katerih primerih se lahko zadeva prenese na drugega tožilca. Tudi to bo moral vodja tožilstva pisno utemeljiti.

Izredni pravosodni nadzor na ljubljanskem okrožnem tožilstvu je namreč pokazal, da se zdaj dogaja, da nadrejeni tožilec podrejenemu odvzame zadevo, ne da bi razloge za to pisno pojasnil.

Barbara Brezigar je o primeru Magnus Berglund za STA dejala, da je tožilka zavrgla kazensko ovadbo, ker naj bi bila krajevno nepristojna. Zadevo ima za napako, saj zaradi tega ni dovoljeno zavreči kazenske ovadbe, ampak jo je treba poslati pristojnemu tožilcu. Kot drugo napako je izpostavila navedbo tožilke, da ljubljansko tožilstvo ni krajevno pristojno - po zakonu je namreč pristojno. Na to jo je opozorila vodja, tožilka pa je svojo napako spoznala in nadaljevala delo pri zadevi. V nadaljevanju je tožilka vodjo nato sama prosila, naj dodeli zadevo drugemu tožilcu. Skladno s svojimi pristojnostmi je vodja to storila, končuje Brezigarjeva.