Besedilo objavljamo v celoti.

"Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) je na novinarski konferenci priobčilo svoje mnenje o novem Zakonu RTVS, v katerem so številne polresnice, neresnice, zlonamerne trditve, predvsem pa ne temeljijo na dejstvih. Najprej navajamo trditev ZNP, nato svoje pojasnilo v odebeljenem tisku.
1. Zakon o RTV je nastajal profesionalno! (trditev Majde Širca in koalicijskih poslancev)
Ni res. O nestrokovnosti pristopa govori dejstvo, da je bil najprej pripravljen Zakon o RTV, šele zdaj pa se pripravlja zakon o medijih, kar je narobe svet. Zakon o RTV namreč že prejudicira nekatere rešitve, ki naj bi bile (in bodo morale biti) v zakonu o medijih. To pa je seveda po vseh merilih, tudi političnih neprofesionalno, strokovno zavržno, pravno pa nevzdržno.
Zakon o RTVS in Zakon o medijih sta nastajala vzporedno z upoštevanjem pravnih in medijskih strokovnjakov. O katerih rešitvah, ki prejudicirajo nekatere rešitve, je tu govor, nam ni znano.
2. Nov zakon o RTV bo v primerjavi z doslej veljavnim učinkovito ločeval javne dejavnosti od komercialnih! (trditev ministrice Majde Širca)
Ni res, kajti ta trditev ministrice temeljni na neresnici, da t. i. Grimsov zakon ločitve med javnimi in komercialnimi dejavnostmi ni poznal. Komercialna dejavnost RTV kot javnega servisa je bila tudi v preteklosti namenjena nekaterim projektom, katerih iztržki so se v celoti vračali v javni del servisa, za javne vsebine in projekte. Ministrica Širca je ob tem kot primer neločevanja komercialne od javne dejavnosti RTV po starem zakonu omenjala tako imenovane hišne korpuse (simfonični orkester, Big Band), kar je tudi neresnica! Finančni izkupiček iz komercialnih nastopov korpusov se je v celoti vračal v javne programske vsebine. Korpusi so komercialne projekte izvajali v skladu z veljavnim cenikom, ki ga je vsako leto potrjeval oz. sprejem nadzorni svet.
Ločevanju prihodkov so namenjena natančna določila v več členih zakona, pripravljenih na podlagi evropskih predpisov. Grimsov zakon brez izjeme uvršča med tržne dejavnosti založniško in koncertno dejavnost.

3. Novi zakon o RTV je bil usklajen tudi s tako imenovano notranjo javnostjo RTV, torej tudi s sindikati. (trditev ministrice Majde Širca)
Ni res. Skupno izjavo o usklajenosti predloga zakona o RTV sta podpisala Sindikat novinarjev Slovenije in koordinacija novinarskih sindikatov RTV, podpisu pa se nista pridružila Sindikat kulturno umetniških ustvarjalcev RTV in Sindikat delavcev radiodifuzije Slovenije.
Nikoli nismo trdili, daje zakon usklajen, dejstvo pa je, da smo se z vsemi tremi sindikati in Svetom delavcev RTV usklajevali skoraj pol leta na 8 sestankih in veliko pripomb tudi upoštevali.
4. Glede izstopa zaposlenih iz javnega sektorja je v zakonu predvidena posebna garancija glede njihovih že pridobljenih pravic, hkrati pa določa prehodno obdobje za pripravo nove kolektivne pogodbe. (trditev Majde Širca)
Ni res, prav nasprotno: ne samo, da ni nobenega jamstva, garancije torej, da bodo zaposleni na RTV ohranili že pridobljene pravice, še več, nekatere pomembne bodo izgubili za vedno! Gre na primer za usodo privarčevanih sredstev zaposlenih v posebnem zaprtem pokojninskem skladu. Ko bo zakon stopil v veljavo in bodo zaposleni na RTV izločeni iz javnega sektorja, bodo izločeni tudi iz tega načina dodatnega pokojninskega varčevanja! Ali kot so sporočili iz Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja: »Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence je edini zaprti vzajemni pokojninski sklad v Sloveniji in vanj so lahko vključeni le javni uslužbenci.« Sankcije za izstop iz tega sistema varčevanja pa so: takojšnja 25-odstotna obdavčitev, 6,5-odstotni izstopni stroški in plačilo dohodnine v letu, v katerem bi bili premije prisiljeni dvigniti zaradi novega zakona o RTV. Poleg tega se bo lahko vodstvo RTV samostojno odločilo, ali bo sploh še prispevalo svoj del sredstev na zaposlenega (kot doslej) za dodatno pokojninsko zavarovanje. Poleg tega zaposleni na RTV ne bodo deležni še zadnje, četrte uskladitve plač, ker ta velja zgolj za javne uslužbence.
Trditev ministrice za kulturo neizpodbitno drži, kakršnokoli zatrjevanje v nasprotni smeri pa je lahko zgolj posledica govorjenja na pamet, ne da bi avtorji tovrstnih izjav vsaj prebrali besedilo zakona. Zakon izrecno določa, da ob uveljavitvi zaposleni na RTV Slovenija ostanejo na delovnih mestih, na katerih so bili na dan uveljavitve zakona, njihove pogodbe o zaposlitvi pa ostanejo v veljavi. O spremembah pogodb o zaposlitvi Uprava z reprezentativnimi sindikati RTV Slovenija vodi socialni dialog. Zakon tudi izrecno določa, da RTV Slovenija zagotavlja nepretrgano nadaljevanje vplačevanja nezmanjšanih premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja vseh zaposlenih v RTV Slovenija. Vse trditve o nasprotnem so torej izmišljotine brez osnove. Prav tako ne držijo navedbe o stroških izstopa v zvezi s pokojninskimi zavarovanji, saj je prav Kapitalska družba ob sestanku s predstavniki zaposlenih in vodstva RTVS predstavila možnost nadaljnjega vplačevanja premij brez izgube kakršnihkoli pravic zaposlenih. Na sestanku smo bili prisotni tudi predstavniki pripravljalcev zakona. Glede četrte uskladitve plač pa velja, da po izrecni določbi zakona za zaposlene na RTV še naprej veljajo Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, določbe veljavne Kolektivne pogodbe in podzakonskih aktov, dokler se ne uveljavi nova kolektivna pogodba. Trditev ZNP je torej popolnoma nepreverjena in neresnična.
5. Novi zakon s postopkom imenovanja članov sveta in z njegovo 17-člansko sestavo omogoča, da bo imela civilna družba odločilen vpliv tudi na delovanje RTV Slovenije (Ljubo Grmič, poslanec LDS).
Ni res. Nobenega jamstva ni, da bi člani Sveta RTV postali predstavniki neodvisne civilne družbe, še posebej, ker vemo, da posamezne institucije s tega področja obvladujejo člani posameznih koalicijskih političnih strank. Gre torej za lažno civilno družbo!
Med neposrednimi predlagatelji članov Sveta RTVS so organizacije, kot so SAZU, Rektorska konferenca, Nacionalni svet za kulturo, Center nevladnih organizacij in Zveza društvenih organizacij Slovenije. Slednja vključuje več kot 13.000 društev in ima pol milijona članov. In če komu ni všeč svetovni nazor predsednikov posameznih organizacij, ali naj zaradi tega izključimo športnike, kulturnike, planince, upokojence?
6. Z novim zakonom o RTV bomo končno lahko spremenili kakovost upravljanja za radiotelevizijo na način, ki bo preprečeval nadaljnje vmešavanje dnevne politične volje in dežurnih vlad v samoupravljanje te pomembne javne ustanove. (Franco Juri, poslanec stranke Zares)
Najdragocenejši prispevek novega zakona je preprosto ta, da odpravlja stare zakonske rešitve, ki so iz RTV naredile orodje politike (Slavko Splichal, komunikolog, FDV).
Ni res. 18. člen zakona o RTV, ki govori o sestavi Sveta RTV, in 19. člen, ki govori o postopku imenovanja članova Sveta RTV, že vnaprej zagotavljata, da bo vsaj dvotretjinsko večino glasov v svetu imela koalicija. Popolno večino bo imela koalicija tudi v nadzornem svetu RTV, saj večina (koalicijska) v državnem zboru imenuje 3 člane, 2 člana imenuje Svet RTV (kjer ima večino zagotovljeno vladajoča politična večina), 1 člana imenuje vlada, 1 člana pa svet delavcev. Koalicija ima torej v nadzornem svetu kar 6-člansko večino.
Na kakšen način naj bi imela koalicija v Svetu RTVS večino, iz zapisanega ni razvidno. V nadzornem svetu imenuje »politika« štiri člane – tri državni zbor, od tega enega na predlog Komisije za nadzor javnih financ, ki jo vedno vodi opozicija, in enega vlada, dva imenuje svet in enega Svet delavcev. Sedaj jih od 11 članov kar devet imenuje »politika«.
7. Zavodu in zaposlenim novi zakon zagotavlja programsko (novinarsko, uredniško) avtonomijo (Majda Širca, ministrica za kulturo, in koalicija).
Ni res. Medtem ko ministrstvo za kulturo in ministrica Majda Širca v osnutku zakona o medijih predlagata, da mora kandidat za odgovornega urednika medija pridobiti večino glasov novinarjev, da je lahko imenovan, pa to ne velja za RTV! Po sprejetem zakonu o RTV odgovorne urednike imenuje in razrešuje petčlanska uprava na podlagi javnega razpisa. Uprava se mora, pravi 25. člen zakona, pred imenovanjem odgovornega urednika posvetovati o kandidatih za odgovornega urednika s programskimi delavci v uredništvu. Če uprava ne pridobi pozitivnega mnenja večine programskih delavcev, za katero je kandidat predlagan, predlaga svojega kandidata Svetu v imenovanje, uredništvo pa ima pravico Svetu predlagati svojega kandidata. Ministrica Majda Širca je to ureditev večkrat izpostavljala kot demokratično in nepolitično. Ta ureditev ni nič novega, saj je prepisana iz dosedanjega tako imenovanega in tolikokrat kritiziranega Grimsovega zakona, ko je bila ta rešitev, ki jo zdaj kot demokratično označuje ministrica Širca, označena kot nedemokratična. Glede na predvideno rešitev v zakonu o medijih pa je omenjena rešitev do RTV diskriminacijska!
Trditev ministrice in koalicije vsekakor drži. Če pustimo ob strani dejstvo, da ni mogoče razpravljati o določbah zakona, ki je šele v fazi osnutka, ostaja dejstvo, da je novi zakon usklajen s trenutno veljavnim Zakonom o medijih, ko bo slednji spremenjen, pa bo v primeru ugodnejših določil v prehodnih določbah uredil tudi veljavnost novih določb v zvezi z RTV Slovenija. ZNP v tem delu ob površnem branju novega zakona namenoma izpušča jasno pridobitev novega zakona, ki je bila usklajena z reprezentativnimi sindikati in Svetom delavcev RTV Slovenija, ki pravi, da se Pravila zagotavljanja in izvajanja uredniške neodvisnosti določijo z dogovorom o uredniški neodvisnosti med upravo in zastopstvi uredništev RTV Slovenija po predhodnem soglasju sveta. Z dogovorom o uredniški neodvisnosti se določijo pravila samoorganizacije uredništva, postopki reševanja nesoglasij med upravo, svetom in uredništvom ter postopki reševanja nesoglasij znotraj uredništva. Gre za določbo novega zakona, ki je novost, oblikovana na predlog in v soglasju s sindikati zaposlenih in predstavniki Sveta delavcev RTVS. ZNP tudi ne omenja določbe člena 23/4, ki je popolna novost novega zakona in ki pravi, da svet nima pravice posegati v posamezne dele vsebin in programa RTV Slovenija pred njihovo objavo in da pred objavo ne sme sprejemati odločitev in stališč, ki so povezani z njihovo objavo.
8. Zakon o RTV zagotavlja uredniško neodvisnost (Majda Širca in koalicija).
Ni res. Zakon v 30. členu v 5. točki arbitrarno določa, da se pravila zagotavljanja in izvajanja uredniške neodvisnosti določijo z dogovorom o uredniški neodvisnosti med upravo RTV in zastopstvi uredništev po predhodnem soglasju Sveta. Uredniška neodvisnost je torej mogoča le na podlagi dogovora, s katerim pa mora soglašati Svet RTV. Ta ureditev je zanesljiva smrt avtonomnosti in uredniške neodvisnosti. Kako je lahko uredniška neodvisnost rezultat nekega dogovora s političnim organom, kakršen je Svet RTV? Neodvisnost je ali pa je ni in neodvisnost ni »sui generis«.
Kot omenjeno, gre za določbo, ki je bila v zakon uvrščena na izrecen predlog predstavnikov sindikatov in Sveta delavcev RTVS, dopolnjena pa je z določbo člena 23/4, ki jo navajamo v prejšnjem odgovoru. Dodaten garant neodvisnosti pa je, kot že večkrat omenjeno, način imenovanja sveta, ki je izničil politični vpliv na delovanje sveta, enako velja za sestavo Nadzornega sveta, neodvisnost pa večajo tudi določbe o izločitvi zaposlenih iz sistema javnih uslužbencev, kar pomeni, da vlada ne bo več imela vpliva na plače posameznih ustvarjalcev programa.

9. Zakon o RTV ni nedemokratičen, saj je pri njegovem nastajanju in pisanju sodelovala vrsta strokovnjakov (Majda Širca, ministrica za kulturo).
Ni res. Ministrica je sicer imenovala posebno ekspertno skupino, ki pa se je že po objavi osnutka zakona o RTV skorajda večinsko distancirala od njegove vsebine in posameznih rešitev. Zakon je za plačilo pisal pravnik Jurij Žurej. To pomeni, da je Žurej pripravil prvotno besedilo zakona, s končnim izdelkom ministrstva pa je bil tudi sam nezadovoljen, kar pomeni, da je bil tudi ta del stroke iz priprave zakona izločen. Zakon o RTV je torej arbitrarni akt sedanje politične koalicijske vladavine, ki svojo političnost in ideološkost skriva za nevidnimi strokovnjaki in eksperti.
Že dalj časa se v zvezi z navedbami ZNP v javnosti širijo nenatančnosti, kot jih navaja tudi ZNP. Prvič, ni nam znano, od kod članom ZNP tovrstne informacije, iz javnih nastopov medijskih strokovnjakov, članov ekspertne skupine, v zadnjem času je jasno razvidno, da zakon v ogromni večini podpirajo, treba pa je vedeti, da demokratični način sprejemanja zakona z vključevanjem vseh vpletenih deležnikov nikoli ne more pripeljati do popolnega soglasja. Dejstvo ostaja, da velika večina medijskih in pravnih strokovnjakov zakon podpira oz. mu ne nasprotuje. Dve leti, kolikor je trajala priprava zakona, so medijski in pravni strokovnjaki sodelovali pri pripravi izhodiščnega besedila, kar je dejstvo, ki veliko pove o navedbi ZNP, da gre za arbitrarni akt sedanje politične koalicije, še posebej v odnosu do veljavnega zakona, ki ga je napisal en poslanec, ki je bil sprejet brez javne razprave, brez vključitve strokovne javnosti ipd.

10. Novi zakon o RTV ni namenjen kadrovskim čistkam! To je izmišljotina opozicije. (ministrica Majda Širca v polemiki v državnem zboru ob sprejemanju zakona o RTV)
Ni res. Nekateri mediji in njihovi pisci, ki so naklonjeni koaliciji, so že ob pripravi zakona pisali, da je na RTV potrebna temeljita kadrovska čistka. Po sprejemu zakona so svoja stališča še okrepili z zahtevami po kadrovski deratizaciji na RTV, po tem, da je potrebno posameznika, zaposlene na RTV, obglaviti, v krogu državnega zbora pa se je pojavil tudi spisek tistih, ki naj bi jih doletela kadrovska čistka. Na spisku naj bi bilo 15 imen! O vsem tem je za javnost spregovoril tudi poslanec Andrej Magajna.
Govorice, ki jih širijo ZNP, nekateri poslanci opozicije in tudi Andrej Magajna, so plod domišljije. Vrženo v eter, se bo že prijelo. Doslej ni nihče dokazal, da seznam obstaja. So pa take govorice dobrodošle za širjenje strahu.

11. Z novo statusno ureditvijo RTV SLO sui generis ni nič narobe – omogoča transparentno poslovanje, večjo avtonomijo, depolitizacijo itn. (ministrica za kulturo in koalicija o novem zakonu).
Ni res. Za to posebno sui generis statusno obliko samostojne pravne osebe javnega prava se v resnici skrivajo tri organizacijske oblike: gospodarska družba, javna služba in elementi delniške družbe. RTV naj bi torej v prihodnje na programskem področju delovala kot javna služba, pri financiranju in njenih virih kot gospodarska družba, pri upravljanju s komercialnimi dejavnostmi in nagrajevanjih pa kot delniška družba. V resnici se RTV po tem zakonu počasi in zanesljivo spreminja v profitno organizacijo, ki bo pospešila programsko komercializacijo, novi zakon pa tako poleg popolnega političnega lastninjenja na RTV prinaša tudi lastninjenje profitov.
Od kod predstavnikom ZNP osnova za tovrstne navedbe, nam ni jasno. Nikjer v zakonu ni govor o tem, da bi RTVS v nadalje pri financiranju delovala kot gospodarska družba, pri upravljanju komercialnih dejavnosti in nagradah pa kot delniška družba. Prosimo predstavnike ZNP, da nam tovrstne določbe zakona, ki smo ga predlagali, predstavijo, po našem trdnem prepričanju jih namreč ni, saj jih nismo zapisali. RTV Slovenija bo po novem zakonu samostojna pravna oseba javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki se še naprej ravna po določilih zakonov, ki urejajo zavode, le v delu osebne premoženjske odgovornosti vodilnih se uporabljajo pravila, kot jih določa Zakon o gospodarskih družbah, kar je za povečanje odgovornosti nujno, saj smo v preteklosti videli vse preveč spornih poslovnih odločitev, za katere ni nihče odgovarjal.

12. Z vidika profesionalnosti in odpiranja medijske svobode je novi zakon premik na boljše. (Vlado Miheljak, Dnevnik, 10. novembra 2010)
Ni res. Profesionalnost in medijsko svobodo sedanja vlada z novim zakonom o RTV najbolj ogroža! Neprikrito in arogantno sistemsko z metodo »sui generis« spreminja javni zavod v plen svoje koalicijske vladavine. S to predlagano ureditvijo, s spremembo statusa hiše, z načinom imenovanja Sveta RTV, nadzornega sveta, s petčlansko upravo, s popolnim nadzorom nad imenovanjem odgovornih urednikov in z oškodovanjem zaposlenih (pokojninsko zavarovanje, plačni sistem) novi zakon o RTV v temelju ogroža neodvisnost novinark in novinarjev in s tem pravico javnosti do korektne, vsestranske obveščenosti. Takšna likvidacija javnega zavoda RTV SLO ne pomeni le likvidacije avtonomije RTV, ampak je tudi politikantska podlaga sedanje koalicije, da po podobnem postopku spreminja tudi druge zavode v svoje »partijske izpostave« – RTV zaradi okupacije političnih vsebin (informativnih programov in oddaj), ostale zavode pa predvsem kot možen finančni politični napajalnik. Zato je prav, da se o nevarnostih tega zakona obvesti tudi mednarodno javnost.
Gre za še en šopek pavšalnih navedb, ki niso v ničemer podkrepljene z navedbami določb novega zakona in katerih namen je zgolj politična agitacija. Cel odstavek je preslikava zgolj političnih stališč brez osnove v besedilu zakona, brez kakršnekoli obrazložitve, na temelju površnega branja zakonskega besedila in v apriornem prepričanju, da je trenutno veljaven, torej Grimsov zakon, vpeljal običajno in zaželeno stanje na RTV Slovenija. Mnenje o tem pa si lahko vsak gledalec izoblikuje sam ob vsakodnevnem spremljanju programov RTVS."

Služba za odnose z javnostmi
Ministrstvo za kulturo"