Vzpostavitev sistemskega vira financiranja izhaja iz 48. člena zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet decembra 2021, vendar člen ni opredelil niti načina za pobiranje novega prispevka niti njegove višine, so opomnili.

Sorodna novica Financiranje dolgotrajne oskrbe bo razpršeno med delavce, delodajalce, upokojence in proračun

Ponovili so, da solidarni prispevek v skladu z zakonskim predlogom predstavlja del financiranja za najširši obseg storitev dolgotrajne oskrbe in je za njihovo izvedbo nujen. V blagajno dolgotrajne oskrbe bodo prispevali delodajalci, delojemalci in upokojenci. Enoodstotna stopnja prispevka zagotavlja sorazmerno družbeno pravičnost, saj bodo tako le tisti z višjimi prihodki prispevali več. Vsota sredstev v blagajni se bo neposredno in namensko prevajala v izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe.

Očitek, da se pri oblikovanju zakona niso posvetovali z vsemi deležniki, pa vidijo kot neresničen. Ob vzpostavitvi ministrstva in uvodnem načrtovanju zakona so namreč ustanovili široko posvetovalno telo in vanj povabili predstavnike iz civilne družbe, strokovne javnosti in drugo zainteresirano javnost. Pri strokovni javnosti so v sporočilu omenili varuha človekovih pravic, zagovornika načela enakosti, zdravstveno in visokošolsko ministrstvo ter urad za makroekonomske analize in razvoj.

Sorodna novica Največ kritik zakona o dolgotrajni oskrbi leti na financiranje in na obremenitev CSD-jev

Prav tako so navedli fakulteti za socialno delo in za družbene vede, zdravstveno fakulteto in katedro za socialno gerontologijo, ki jo vključuje Alma Mater Europea v Mariboru, Inštitut RS za socialno varstvo, Inštitut Antona Trstenjaka, sindikat zdravstva in socialnega varstva in Sindikat upokojencev Slovenije, zavod za zdravstveno zavarovanje in pokojninski zavod ter skupnosti občin, varstveno-delovnih centrov, organizacij za usposabljanje otrok s posebnimi potrebami, centrov za socialno delo in socialnih zavodov.

Poleg tega so omenili sekciji za družinske pomočnike in za socialno oskrbo na domu pri socialni zbornici, strokovno združenje fizioterapevtov, zbornico zdravstvene in babiške nege – zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, nadalje zveze društev za socialno gerontologijo, društev upokojencev in društev za cerebralno paralizo Sonček, zvezo za avtizem, pa tudi društva Srebrna nit, Vesele nogice in YHD ter nacionalni svet invalidskih organizacij.

Javna razprava o rešitvah na področju dolgotrajne oskrbe se je tako v praksi začela še pred samim oblikovanjem besedila zakona, so dodali. Na več deset skupinskih in individualnih delovnih in usklajevalnih sestankih so se srečevali s predstavniki 30 organizacij. V več kot 100 urah skupnega usklajevanja so nekatere točke prepustili prihodnjemu sodelovanju, pri številnih točkah pa so se strinjali. Zlasti so bili vsi prepričani, da je treba zakon čim prej uveljaviti.

V času sprejemanja dokončnih zakonskih odločitev bo dialog še mogoč in bo v postopku še mogoče oblikovati dopolnila, so zagotovili.

Ob očitku na račun krajšega časa za obravnavo in nujnega postopka pa se strinjajo, da je časovnica zakonodajnega postopka napeta. Ob tem pojasnjujejo, da je takšna zato, ker želijo, da zakon začne veljati do roka. S 1. januarjem 2024 bi se namreč sicer začel izvajati zakon prejšnje vlade, ki pa so ga državljani na referendumu zavrnili.

Hkrati se želijo izogniti morebitnim vnovičnim postopkovnim oviram opozicije v jesenskih mesecih.