Vlada se je prejšnji teden seznanila z usmeritvami za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/25, ki jih je pripravilo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Med drugim pozivajo zavode, naj v prihodnjem letu povečajo število vpisnih mest za tiste programe, kjer so imeli letos omejitev vpisa, med njimi so pedagoški poklici in računalništvo. Zavodom nalagajo še, naj pristopijo k preoblikovanju tistih študijskih programov, kjer je iz prijav za vpis in dejanskega vpisa vidno, da za študij na tem študijskem programu ni zanimanja.

Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) v javnem pismu, naslovljenem na ministrstvo in rektorje, trdi, da je s tem dokumentom vlada univerzam odredila, na točno katerih študijskih področjih naj povečajo vpis, naložila pa jim je tudi krčenje vpisa na nekaterih drugih študijskih programih.

"Avtokratska zahteva po ukinjanju nekaterih študijskih programov predstavlja nezaslišan poseg v akreditirane programe, ki se izvajajo po ustreznih standardih, saj onemogoča možnost izobraževanja in pridobivanja znanj na posameznih področjih vsem tistim dijakom oziroma študentom, ki so si takšno področje izbrali," so zapisali v VSS-ju. Ob tem so opozorili, da vlada za povečanje vpisa ne bo dala več sredstev.

Odzvali so se tudi v Sindikatu Univerze v Mariboru, kjer menijo, da bi morali usmeritve na javnih univerzah v celoti zavreči kot škodljivo politikantsko vpletanje v njihovo avtonomijo.

Ministrstvo očitke zavrača

Na ministrstvu so očitke sindikatov v odzivu za STA zavrnili. "Ministrstvo visokošolskih zavodov ne sili v manjšanje vpisnih mest. Če se bodo odločili, da obdržijo enako število vpisnih mest na programih, na katerih je nizko zanimanje za vpis, poleg tega pa še velik osip na prehodu iz 1. v 2. letnik, bodo morali visokošolski zavodi pojasniti, zakaj menijo, da je za njih pomembno, da vseeno obdržijo število vpisnih mest na istem nivoju kot doslej," so pojasnili.

Po navedbah ministrstva je interna obdelava podatkov iz evidence študentov in diplomantov za obdobje od leta 2012 do leta 2022 pokazala, da je na določenih programih izrazit trend, da študenti nadpovprečno zapustijo študij po prvem letniku v primerjavi z nacionalnim povprečjem.

Poudarili so, da ministrstvo tudi ne zahteva povečanja vpisnih mest, ampak napotuje, da morajo visokošolski zavodi v okviru redne študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/2025 zagotoviti enak obseg vpisnih mest za redni študij za vpis v 1. letnik za programe, ki so bili v študijskem letu 2023/2024 dodatno financirani v okviru strategije o zagotavljanju dodatnega denarja zaradi povečanja vpisnih mest. Kot primer so navedli programe na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko.

Kar se tiče povečanja vpisnih mest na določenih področjih (izobraževanje - pedagoški poklici, pravo, socialno delo, farmacija, računalništvo in informatika oz. računalništvo in informacijska tehnologija, računalništvo in matematika, elektrotehnika, multimedije ter medijske komunikacije, strojništvo, tehniška varnost, gozdarstvo ter upravljanje gozdnih ekosistemov, živilstvo) bodo imeli visokošolski zavodu v letu 2024/2025 že sklenjene nove štiriletne pogodbe o financiranju z ministrstvom in če bodo povečali število vpisnih mest, bodo ta zajeta tudi v finančnih sredstvih.

"Tudi pri povečanju vpisnih mest na tem področju ministrstvo ne bo zahtevalo povečanja, ampak morajo visokošolski zavodi sami oceniti, če in za koliko lahko povečajo vpis, saj ne gre le za financiranje, temveč tudi kadrovske in prostorske zahteve," so navedli.

Ob tem dodajajo, da so se proračunska sredstva za študijsko dejavnost lump sum povečala od leta 2020 s 301,8 milijona na 376,3 milijona evrov v letu 2023 (24,7-odstotna rast). Podobno so sredstva javnim visokošolskim zavodom za študijsko dejavnost narasla v letu 2022 za 7,9 odstotka glede na leto prej in v letu 2023 za 8,2 odstotka glede na leto prej.

Področja, ki so sicer navedena za povečanje števila vpisnih mest, so bila zbrana v medresorskem usklajevanju z ostalimi ministrstvi. S tem so želeli na ministrstvu izogniti naknadnim usklajevanjem razpisov, kot se je dogajalo v zadnjih letih, ko so prejeli zahteve posameznih resorjev po povečanju vpisnih mest med medresorskih usklajevanjem vladnega gradiva ali celo na seji vlade, na kateri je bilo gradivo obravnavano, so še dodali.

Z ljubljanske, mariborske in primorske univerze so za STA sporočili, da njihovi rektorji niso bili seznanjeni z usmeritvami. Na primorski univerzi dokument in kriterije, ki jih poznajo v obsegu informacije za javnost vlade in ministrstva, razumejo zgolj kot priporočilo, ki ga tudi sicer na univerzi že poznajo in upoštevajo pri določevanju števila razpisanih mest. Obstoječi način določanja števila vpisnih mest ocenjujejo kot primeren in ne vidijo potrebe po spreminjanju. Prav tako menijo, da usmeritve ne predstavljajo posega v avtonomijo univerz.