Po sestanku stavkovnega odbra je njegov vodja Dušan Miščevič povedal, da bodo konkretnejše odločitve sprejeli šele na jutrišnji seji. Počakali bodo namreč na vladne poteze in odločitve, ki naj bi bile po njegovih besedah verjetno sprejete danes. Pojasnil je, da se stavkovni odbor pripravlja na dolgotrajnejšo stavko, kar pomeni, "da bomo naše stavkovne aktivnosti priredili novonastali situaciji".

"Toplo-hladna" taktika sindikatov
Kot je povedal, omilitev stavke na carinah zaradi humanitarnih razlogov ne pomeni, da stavke na drugih področjih v državi ne bodo izostrili. "Temu bomo rekli taktika toplo-hladno in bo trajala do izpolnitve naših zahtev. Za to smo se odločili, ker bi neka radikalna stavka lahko povzročila preveč nevšečnosti državljanom, kar ni naš namen," je zatrdil.

"Na podlagi današnjega sestanka z vlado je jasno razvidno, da od nas pričakujejo podpis spornega aneksa, kar pa za naše člane ni sprejemljivo. Dejstvo je, da se vlada poslužuje nedemokratičnih sredstev, pritskov zastraševanj in nenehno išče nove načine, kako bi stavko ustavila," meni Miščevič.

Stavko osebno vidi kot upor proti delodajalcu, ki z nerazumnimi sredstvi posega v žepe delavcev, bodisi v gospodarsvu ali negospodarstvu. Ocenjuje, da je nastopil skrajni čas, da s skupinimi močmi ustvarimo neko novo družbeno ozračje in pravni red, da bo država začela funkcionirati in bomo lahko živeli vsi pod enakimi pogoji.

Policisti: Zaostrovanje stavke je gotovo mogoče
Predstavnik policijskega sindikata Borut Jakopin je ob tem dodal, da zaostrovanje stavke "sigurno pride v poštev". Kot pravi, je to, kar je v zadnjih dveh dneh pokazala vlada, za njih popolnoma nesprejemljivo. "Ukrepe imamo pripravljene, izvajati jih pa bomo začeli jutri," je zatrdil. Pojasnil je še, da je bilo od poziva sindikata 16. septembra, naj ne izrekajo kazni, izrečenih približno dve tretjini oziroma 200 tisoč evrov manj glob na dan, "če bi ukrepe zaostrili, pa bi lahko bila ta številka še za tretjino višja".

Posedi: Vlada je verjetno malo zmedena
Vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Janez Posedi meni, da je stavka v fazi, "ki smo jo preigravali že kakšne tri tedne nazaj". "Prišlo je do trenutka, ko se očitno vlada odloča, kako bi se do nas obnašala. Verjetno je malo zmedena, ker se je zanašala na to, da je to nekaj ljudi, ki se je odločilo za stavko in sedijo po nekih sejnih sobah. Zdaj se kaže, da stavko izvajajo javni uslužbenci in od njihove odločenosti bo odvisen tudi izkupiček."

Po njegovih besedah je zdaj eden tistih trenutkov, ki so pomembnejši od tega, ali bo kakšna ura plačana ali ne. "Vsekakor vsi živimo od svojega dela, vendar ocenjujem, da je treba vladi pokazati, da nam gre za dolgoročne pogoje dela in vsega ostalega," trdi.

Počivavšek: Delo s pacienti poteka nemoteno
Počivavšek Jakob iz Pergama pričakuje, da bi se stavka lahko zaostrila, če bodo na to kazale poteze vlade, "posebej pa bo to odvisno od današnjih sklepov na vladi, tako glede interventnega zakona, kot tudi glede podobnih sklepov, kot je bil tisti glede veterinarske uprave". Prepričan je, da v zadravstvu obstaja še precej rezerve pri zaostrovanju stavke.

Delo s pacienti po njegovih besedah poteka nemoteno, "v prihodnje pa se ve kakšne so zakonske omejitve, ki so jih zaposelni v zdravstvu dolžni spoštovati in temu bomo tudi prilagodili našo stavko". Zatrdil je še, da so se se stavki pridružili tudi delavci, ki niso člani sindikata oz. so člani katerega izmed dveh sindikatov v zdravstvu, ki se uradno nista priključila stavki.

Hvalica: Vlada se je poskušala izogniti pogajanjem
"V življenju so slabi in dobri dnevi, ta je bil zagotovo slab," meni vodja Sindikata kulture in narave Glosa Doro Hvalica. "Slab zato, ker je vlada poskušala z nekim njej lastnim manevrom izničiti oziroma se izogniti pogajanjem o stavkovnih zahtevah. Nek pogovor o tem, kako bi lahko prišlo do sporazuma, so dali na dnevni red vabila, ki je bil namenjen predstavitvi interventnega zakona, kar je bilo skrajno nekorektno. Na našo zahtevo, da nas morajo povabiti na pogovor o stavkovnih zahtevah, je ministrica Krebsova sestanek popolnoma razvrednotila," pojasnjuje Hvalica.

Dodal je še, da kulturniki natanko vedo, da je od zdaj pravica do poštene plače v njihovih rokah. "Če bodo nadaljevali stavko in jo v nekaterih okoljih zaostrili, imajo možnosti, da nekaj dosežejo. Če ne, se bodo pa morali sprijazniti z vlogo, v katero so bili do sedaj potisnjeni," opozarja.

Miščevič: Krebsova, vi kar nadaljujte svoj monolog
Posedijeva skupina je že pred tem sestanek z vlado zapustila z besedami Miščeviča: "Ministrica Krebsova, vi kar nadaljujte svoj monolog" ter Hvalice: "Ministrica, naj vas spomnim, da se je zgodila stavka. Če vam to še ni prišlo na misel, prosite sodelavce, naj vas na to spomnijo!"

Vladno stran je na pogovorih s sindikati zastopala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs in generalna sekretarka vlade Helena Kamnar. Ministrstvo je dalo pobudo za sestanek z dvema glavnima točkama: predstavitev Zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize, ter drugo točko, na kateri so se kopja - zlomila - stavko. Miščevič je izrazil nezadovoljstvo, saj naj bi bila točka formulirana kot pogovor in ne kot pogajanja o stavkovnih zahtevah. "Dovolj smo se pogovarjali, čas je za pogajanja," je dejal.

Aneks ali odpoved kolektivne pogodbe?
Po dveh urah ministričine razlage ukrepanja države, ki so jo le občasno prekinili sindikalisti, pa je javni sektor ostal razdeljen. Posedijeva skupina zaostruje delovanje z napovedjo, da bodo stavkovne zahteve zaostrili, še več, "če bo treba, bodo k stavki pozvali še gospodarski sektor," Konfederacija sindikatov javnega sektorja vodje Branimirja Štruklja pa je boj za delavske interese nadaljevala s pogovori. Sindikati Štrukljeve konfederacije so namreč že podpisali aneks št. 4, ki dovoljuje izplačevanje spornih zaostalih finančnih sredstev za usklajevanje plač javnega sektorja (ki bi morali biti deloma izplačani že letos, aneks pa je podpisal tudi en sindikat Posedijeve skupine) z zamikom - ko bi gospodarska rast v Sloveniji dosegla 3 odstotke.

Ministrica Krebsova je preostalim sindikatom dala še dva dni časa, da do 1. oktobra podpišejo omenjeni aneks, sicer sledi odpoved kolektivne pogodbe (ki ima sicer šestmesečni odpovedni rok). Takoj po odpovedi pa bi dala v podpis novo, skoraj enako kolektivno pogodbo - spremenjen naj bi bil le sporni 50. člen. Nestrinjanje so tokrat pokazali tudi v Štrukljevi skupini, saj bi vlada v istem sklopu odpovedala tudi vse panožne kolektivne pogodbe - kar naj bi "prineslo velik kup neželenih učinkov", pravi Štrukelj.

Krebsova z vsemi pravnimi sredstvi nad pogodbo
Miščevič je že zagotovil, da aneksa ne bodo podpisali. Krebsova pa je medtem napovedala, da bo na sodišču zahtevala razvezo spornega 50. člena kolektivne pogodbe, ki zadnji dve četrtini odprave plačnih nesorazmerij predvideva 1. oktobra letos in prihodnje letos. Po njenih besedah so od podpisa zaradi ogroženega Evra in posojil Grčiji s strani Evropske unije nastale nepredvidene bistveno spremenje okoliščine, ki po 112. členu obligacijskega zakonika omogoča odstop od zaveze. Še več, po njenih besedah je vlada že popuščala pri višini odpravnin, prevoza in ostalih stroškov, povezanih z delom.

Premier Borut Pahor, ki je stavkajoče v ponedeljek pozval h končanju stavke, je dejal, da bo vladna stran sindikatom znova predstavila javnofinančni položaj države. Pahor upa na razumevanje in zaupanje sindikatov, saj naj bi bili kazalci, ki kažejo, da se bo rast plač ob triodstotni gospodarski rasti nadaljevala, obetavni.

Sindikati: Stavkamo tudi za uveljavitev prava in socialne države
Miščevič je dejal, da na vladni strani ne vidi pravega interesa za izhod iz zagate. Poudaril je, da javni uslužbenci ne stavkajo, ker bi zahtevali povišanje plač. Prizadevajo si za vračilo dolga, obrambo socialnega dialoga in preprečitev poseganja države v kolektivno pogodbo. Miščevič zato stavko razume tudi kot uveljavitev prava in vzpostavitev socialne države.

Vsaka stran s svojimi številkami
Sindikati ocenjujejo, da se je stavki pridružilo 80 tisoč zaposlenih, medtem ko vlada meni, da je stavkajočih precej manj, okoli 27 tisoč. Stavka na vsakodnevno življenje državljanov za zdaj še ni imela večjega vpliva, saj zaposleni v javnem sektorju skladno z zakonom opravljajo del nalog. Za zdaj se stavka tako najbolj čuti na mejnih prehodih, kjer policisti in cariniki svoje delo opravljajo temeljiteje, predvsem v nadzoru tovornega prometa. Delo se je upočasnilo tudi na upravnih enotah.