S prvo izpitno polo ‒ esejem iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine kot maternega jezika se torej začenja spomladanski rok splošne mature. Maturanti lahko na eseju prejmejo 50 točk, lani so jih v povprečju 31 točk. Esej h končni oceni slovenščine pri maturi prinese polovico točk, drugo polovico pridobijo z 2. izpitno polo, ki jih čaka 29. maja, in z ustnim izpitom v juniju. Letošnji tematski sklop se glasi Stiske družine in posameznika na zgodovinskih prelomnicah, dijaki zadnjih letnikov gimnazij pa so morali prebrati romana Angel pozabe Maje Haderlap in Francoski testament Andreїa Makina. Esej sicer mladim predstavlja enega zahtevnejših delov splošne mature, je za Radio Slovenija poročala Špela Šebenik.

Maturitetni esej je po besedah profesorice slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irene Velikonja Kolar krona preverjanja znanja slovenščine. "Z esejem maturantje dokažejo, da znajo o izbrani literarni temi poglobljeno razmišljati, da znajo do nje vzpostaviti določen osebni odnos, dokazujejo pa tudi svojo pismenost," je dejala. Mladi največ točk izgubijo, ker ne sledijo navodilom, in zaradi jezikovnih napak, zaradi česar za pravopis neredko prejmejo nič točk.

Letošnji esej pred maturante postavil tematiko vpliva nasilja na posameznika
Večina mladih se je, vsaj če sklepamo po izjavah mladih za Radio Slovenija, ponovno odločila za razpravljalni esej, saj se zanj v šolah tudi bolj pripravljajo. Lani se je na primer razlagalnega oz. interpretativnega eseja lotilo 12,5 odstotka mladih, kar je bil največji delež do sedaj, večino se delež giblje pod 10 odstotki – vsi ostali raje izberejo prvi naslov. Tudi Nina Remškar iz Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana: "Tudi jaz sem izbrala razpravljalni esej. Za interpretativni esej moraš biti malo bolj »pisatelj«, jaz pa se veliko motim v pravopisu in sem si zato zbrala lažji esej."

Tema razpravljalnega eseja je bil vpliv nasilja na tri posameznike v obeh obveznih romanih: na Zdravka in lepensko babico iz Angela pozabe (Maja Haderlap) in babico iz Francoskega testamenta (Andreї Makine), mladim pa ni delala večjih težav. David Jerman, Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana: »Izbral sem prvi naslov, razpravljalni esej. Imel sem dovolj časa, čeprav mi ga je na koncu malo zmanjkalo, da bi pregledal napake. Ampak se mi zdi, da sem kar v redu vse napisal. Naslov je bil še kar lahek, lahko si napisal veliko stvari, bomo pa videli – veliko je odvisno od ocenjevalca. Tematika je bila vpliv nasilja na posameznika, kako je to nasilje med vojnim obdobjem vplivalo na vse osebe, na njihovo življenje. Tema mi je bila precej všeč. V šoli smo delali tudi težje teme, ta je bila ena izmed lažjih, zato je šlo kar v redu.« Maja Vižintin, Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana: "Tema je bila v redu. Imela je sicer nekaj takih navodil, pri katerih se ti je lahko malo zataknilo, zato si moral razmisliti, kaj boš napisal. Časa je bilo ravno dovolj, točno dve uri smo pisali. Vejice sicer vedno manjkajo ali pa jih je preveč, a mislim, da bom dosegla 40 točk ali več, tako da bo v redu."

Znan je tudi že tematski sklop maturitetnega eseja za prihodnje šolsko leto: V svetu Cankarjeve dramatike, dijaki pa bodo morali prebrati 4 Cankarjeva dela.

Zakaj med mladimi upada znanje materinščine?
Znanje jezika v zadnjih letih med mladimi upada. Profesor Drago Meglič z II. gimnazije Maribor to povezuje s slabo bralno kulturo v časih drsanja s prsti po zaslonih pametnih telefonov, družbenih omrežij in digitalizacije. "Če dijaki niso bralci, je to lahko velik manko, ki ga je težko čez noč odpraviti," je opozoril.

NPZ se nenehno spreminja

Medtem ko je matura zasidran način preverjanja znanja gimnazijcev, pa se nacionalno preverjanje znanja v osnovni šoli nenehno spreminja. Nekdanja ministrica Maja Makovec Brenčič je lani vnovič uvedla poskusno nacionalno preverjanje znanja za tretješolce iz slovenščine in matematike. Aprila je šest tisoč tretješolcev na izbranih šolah že pisalo omenjena testa. Zdajšnji minister Jernej Pikalo sicer še ne ve, ali bo ohranil nacionalno preverjanje znanja v tretjem razredu ali morebiti kaj spremenil v šestem in devetem razredu, je za Radio Slovenija poročala Nataša Lang.

Cilj nacionalnega preverjanja znanja je, kot poudarjajo na šolskem ministrstvu, pridobiti dodatne informacije o znanju učencev. Šolska politika in strokovna javnost ne razmišljata, da bi ga ukinili, kot je to zahtevala skupina staršev v peticiji na začetku leta. Po dostopnih podatkih v Evropi učenci le na Češkem, v Grčiji, v Liechtensteinu, v Wallesu in v nemško govorečem delu Belgije ne pišejo nacionalnih standardiziranih preizkusov znanja.

Otroci z vzhoda občutno slabši

Po mnenju strokovnjakov je slovenski problem, da šolska politika nima resnega odgovora na vsakoletne izide učencev na NPZ-ju. Damijan Štefanc z ljubljanske filozofske fakultete že dlje časa opozarja na ponavljajočo se ugotovitev, da učenci iz vzhodnih regij dosegajo na tem zunanjem preverjanju znanja občutno nižje rezultate kot njihovi vrstniki v osrednjih in zahodnih regijah.

"Obstajajo nesprejemljive razlike v dosežkih otrok, očitno bo treba razmisliti, s kakšnimi ukrepi bomo zagotovili, da bodo imeli vsi otroci možnost priti do enako kakovostne izobrazbe, politika ne more reči, to je nekaj, kar lahko odložimo še za dve, tri, pet let," je dejal Štefanc.

Šole analizirajo dosežke svojih učencev na NPZ-ju, je zagotovil predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan. "Po posameznih aktivih učitelji naredijo poročilo in načrt izboljšav," je pojasnil. Problem pa je, tako Pečan, da učenci niso motivirani za takšno preverjanje znanja.

NPZ na 426 osnovnih šolah

NPZ bo za 6. in 9. razred potekal na 475 osnovnih šolah. K NPZ-ju v 6. razredu na 426 šolah se je prijavilo tudi 1.970 učencev s posebnimi potrebami, v 9. razredu na 415 šolah pa 1.849. Od učencev nižjega izobraževalnega standarda bo NPZ opravljalo 97 učencev 6. razreda in 112 učencev 9. razreda.

NPZ bo na osnovnih šolah potekal do 13. maja. Danes bodo učenci 6. in 9. razreda pisali preizkus znanja slovenščine, na območjih z italijanskim in madžarskim jezikom pa italijanščine in madžarščine. V četrtek bo pisni preizkus znanja matematike. V ponedeljek, 13. maja, bodo učenci 6. razreda pisali preizkus znanja tujega jezika (angleščina, nemščina), učenci 9. razreda pa preizkus znanja tretjega predmeta (domovinska in državljanska kultura in etika, fizika, likovna umetnost, prvi tuji jezik).

Devetošolci bodo z dosežki NPZ-ja seznanjeni 3. junija, šestošolci pa 6. junija.

Dosežki NPZ-ja so po navedbah direktorja Državnega izpitnega centra Darka Zupanca dodatna informacija učencem in staršem o tem, kakšno je znanje učencev glede na standarde v učnih načrtih, ponudili pa jim bodo tudi primerljivost znanja med učenci šole in primerjavo z državnim povprečjem.

Izidi mature 11. julija

Drugi del pisnega izpita na maturi iz materinščine bodo srednješolci pisali 29. maja. Pisni izpiti iz tujih jezikov bodo 1., 6., 11., 12. in 13. junija. 8. junija bo pisni izpit iz matematike ter med 30. majem in 14. junijem pisni izpiti iz izbirnih predmetov. Ustni maturitetni izpiti bodo potekali na šolah med 13. in 22. junijem.

Z uspehom na letošnjem spomladanskem roku splošne mature bodo dijaki seznanjeni 11. julija. Državni izpitni center bo istega dne ob razglasitvi izidov maturantom omogočil tudi dostop do ocen prek spleta.