"Menimo, da bi bilo treba nekatere napake in nepravilnosti v prihodnje preprečiti tudi s spremembami v sistemskih predpisih, predvsem zakonu o javnih financah in zakonu o računovodstvu, tako da bi se zagotovila večja preglednost izkazovanja izvedenih poslovnih dogodkov, kot je na primer področje upravljanja dolga," so navedli na Računskem sodišču.

V delu, ki se nanaša na pravilnost izvršitve državnega proračuna, so bile ugotovljene nepravilnosti pri plačah (nepravilno določena konkurenčna klavzula v pogodbah o zaposlitvi, nepravilno izplačan povečan obseg dela javnim uslužbencem) in nepravilnosti pri prevzemanju in plačevanju obveznosti iz proračuna (sredstva proračuna niso bila uporabljena za izvajanje nalog državnih organov, pred prevzemom obveznosti nista bila preverjena pravni temelj in višina obveznosti).

Prav tako je Računsko sodišče ugotovilo kršitve predpisov s področja oddaje javnih naročil (nepravilno vodenje postopkov) in predvsem kršitve na področju dodeljevanja transferjev (nepravilnosti v postopkih izvedbe razpisov in nepravilnosti pri dodeljevanju sredstev posrednim proračunskim uporabnikom).

Napaka v splošnem delu zaključnega računa je posledica napačno izkazanega prenosa sredstev na račun javnega sklada za podjetništvo in javnega sklada za regionalni razvoj in razvoj podeželja, ker so bili izdatki v računu finančnih terjatev in naložb izkazani za 16,1 milijona evrov preveč.

V sprejetem proračunu za leto 2018 je bilo načrtovano, da bodo prejeta sredstva iz EU-ja in iz drugih držav za 681,9 milijona evrov presegla plačila sredstev v proračun EU-ja. Dejansko pa je bil ta presežek realiziran v znesku 360,1 milijona evrov, kar je 52,8 odstotka načrtovanega zneska, ugotavlja Računsko sodišče.