Ustavno sodišče je namreč razveljavilo odločitve upravnega sodišča, ministrstva za notranje zadeve in Upravne enote Maribor, s katerimi so romski družini s Kosova zavrnili podaljšanje začasnega prebivanja v Sloveniji.

Po mnenju ustavnih sodnikov so omenjeni organi kršili 22. člen ustave, ki govori o enakem varstvu pravic. Pritožnikom namreč niso omogočili, da bi se lahko učinkovito izrekli o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni z vidika varovanja načela nevračanja.

Primer je odprl vprašanje, ali morajo slovenske oblasti tujcem omogočiti, da pred izgonom predstavijo svoje osebne okoliščine. Vprašanje je povezano tudi z novelo zakona o tujcih, ki prav tako ne predvideva individualne presoje ogroženosti. V nevladnih organizacijah so tako izrazili pričakovanje, da bo ustavno sodišče, če bo presojalo omenjeni zakon, zavrnilo tudi njegove sporne določbe.

Ministrstvo povezave ne vidi
A na notranjem ministrstvu povezave omenjenega primera z novelo zakona o tujcih ne vidijo. Ustavno sodišče je namreč po njihovih navedbah ugotovilo procesne napake v postopku.

Po njihovem mnenju je bistvo odločitve ustavnega sodišča v tem, da v omenjenem primeru niso bili pravilno uporabljeni postopki v primeru izdaje zbirne odločbe in razmerje med prvim in drugim upravnim organom v primeru izdaje zbirne odločbe, kot jih določa zakon, ki ureja splošni upravni postopek. Posledično je Upravna enota Maribor pritožnikom onemogočila, da bi se učinkovito izrekli o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni z vidika varovanja načela nevračanja.

V primeru novele zakona o tujcih pa gre za povsem drugačne, izredne okoliščine in za ukrepanje ob spremenjenih razmerah na področju migracij, ki bi bilo uvedeno, če bi bila ogrožena javni red in notranja varnost. A bi se tudi takrat v primeru izražene namere za podajo prošnje za mednarodno zaščito upoštevale določene osebne okoliščine, kot sta zdravstveno stanje in starost, so navedli na notranjem ministrstvu.

Kaj bo storila varuhinja?
Ustavno sodišče sicer zakona o tujcih še nima v obravnavi, so pa vse oči uprte v varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, ki naj bi se v kratkem odločila, ali bo zahtevala ustavno presojo omenjenega zakona.

Primer romske družine je odprl tudi vprašanje uzakonitve statusa tujcem, ki so v Sloveniji že izoblikovali svoje zasebno in družinsko življenje. Na ministrstvu pravijo, da so s problematiko urejanja statusa tujcem z dolgotrajnim toleriranim prebivanjem seznanjeni in jo preučujejo.