Po neuradnih podatkih je v potresu umrl italijanski planinec, sedem ljudi je bilo lažje ranjenih, tri osebe pa naj bi bile ujete v soteski Mlinarice.

Gorski reševalci so na severnem pobočju Krna našli truplo italijanskega državljana, ki naj bi ga med kočo pri Krnskih jezerih in domom Klementa Juga v Lepeni pod seboj pokopalo skalovje.

Potres čutili v petih državah
Po prvih podatkih je imel potres moč 4,9 stopnje po Richterjevi lestvici. Žarišče je bilo približno štiri kilometre severno od Kobarida, ob meji z Italijo. Potres so čutili po vsej Sloveniji, pa tudi v delih Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Intenziteta (učinki) potresa v širšem nadžariščnem območju je bila šeste stopnje po evropski potresni lestvici (EMS).

Poškodovanih več kot 400 objektov
Takoj po potresu je bilo veliko negotovosti, saj so bile telefonske zveze s Posočjem pretrgane, podori pa so zasuli tudi nekaj najpomembnejših cestnih povezav. Med krajani je vladal tudi velik strah. oškodovanih naj bi bilo kakih 400 objektov. Najhuje jo je skupila vas Čezsoča. V Mali vasi, ki je bila najbolj prizadeta že v prejšnjem katastrofalnem potresu, pa se je podrla celo ena stanovanjska hiša, ki še ni bila sanirana. Poškodovani so tudi nekateri objekti, ki so bili na novo zgrajeni.

Cesta spet odprta
Cesto Bovec-Kobarid, ki je bila zaradi zemeljskega plazu zaprta, so okrog 20. ure spet odprli za promet. Policisti pa zaradi dveh podorov na cesti pozivajo vse, da naj gredo v Bovec prek Italije.

Ekipe pristojnih služb so še vedno na terenu, tako da okvirne ocene o škodi še niso znane. V Drežnici in okoliških vaseh je največ težav zaradi vode, ki še ni pitna. Prišlo naj bi tudi do novih premikov na zemeljskem plazu na Koseču pri Drežnici. Reševalne ekipe pristojnih služb so do večera že uspele vzpostaviti najnujnejšo infrastrukturo za prizadete prebivalce.

Mnogi popotresni sunki
Moč potresa na površju je bila sedme do osme stopnje po Mercallijevi lestvici, kar pomeni, da so dobro grajene hiše lažje, slabše grajene pa težje poškodovane. V Posočju še vedno čutijo popotresne sunke. Najmočnejši, z magnitudo 3,4, je tla stresel približno pol ure po potresu.

O potresu tudi v DZ-ju
Premier Anton Rop je na zasedanju državnega zbora dejal, da bo vlada preučila ukrepe, ki jih bo treba sprejeti glede nastale škode pri današnjem potresu. Na prizadetem območju so se mudili tudi minister za okolje Janez Kopač in obrambni minister Anton Grizold, načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Ladislav Lipič ter poveljnik Civilne zaščite Miran Bogataj. Bovški župan Danijel Krivec je zaenkrat zaprosil le za pomoč v šotorih, saj bi radi nekateri, ki jih je potres najbolj prestrašil, noč
preživeli na prostem.

Nujna pomoč iz proračuna
Civilna zaščita bo čim prej ocenila škodo na prizadetem območju. Nato bodo vladi predlagali ukrepe za nujno pomoč. Ministrstvo za finance je sporočilo, da bo vlada po oceni škode iz proračunske rezerve za prizadeta območja čim prej zagotovila sredstva za nujno pomoč oziroma sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč. Morebitna manjkajoča sredstva bo vlada zagotovila s prerazporeditvami drugih predpostavk proračuna.

Živ spomin na leto 1998
Na veliko noč 12. aprila 1998 je Posočje stresel potres z močjo 5,6 stopnje po Richterju, ki je povzročil veliko razdejanje. Mnoge stavbe še niso obnovljene. Glavnemu potresnemu sunku je takrat sledilo izjemno veliko število popotresnih sunkov.