Kaj o mitih in resnicah krize srednjih let pravijo Ranko Babić, Miha Šalehar in Aljoša Bagola? In kaj stroka?

"Moški več kot z besedami pokažemo z dejanji. Kar naenkrat prijatelj reče: Kupil sem motor. Drugi reče: Začel sem skakati s padalom. Tretji razmišlja, da bi si dal presaditi lase," v smehu pripoveduje stand-up komik Ranko Babić, avtor dolga leta razprodane predstave Kriza srednjih let. In nekoliko bolj resno dodaja: "Vsake toliko me prime: joj, 43, kam so šla vsa ta leta … "

"Kar zaljubil se je, tam malo po petdesetem, ampak ga je hitro minilo." "Motor bi imel, ampak ker se jaz nočem voziti, tudi njemu ni bilo več do njega," pa o krizi njihovih dragih povedo naključne gospe pred enim izmed nakupovalnih središč.

In kaj pravijo zdravniki? Izraz andropavza – s katerim moške spremembe v telesu radi primerjamo z žensko menopavzo – ni primeren, nam prvi mit o tako imenovani krizi srednjih let razblini Kristina Groti Antonić s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove v ljubljanskem kliničnem centru.

Opozarja, da padanje testosterona ni obvezni del staranja moškega. Povprečno se namreč raven testosterona zniža samo od enega do dveh odstotkov letno. Pri samo dobri desetini moških je za upad testosterona krivo staranje, večjo vlogo imajo kronične bolezni, predvsem debelost in sladkorna bolezen.

In kakšni so običajno znaki resnega znižanja spolnih hormonov? "Utrujenost, zmanjšanje mišične moči, sprememba razpoloženja in jasno: spolna funkcija je nizka," našteva Groti Antonić. "Pri diagnosticiranem upadu testosterona je treba slediti predpisanemu zdravljenju. Absolutno se da normalizirati raven testosterona," poudarja. Toda za takšno zdravljenje se žal odločijo redki.

Pri glasbenikih in igralcih se skorajda poveličuje ekscentrično vedenje. Številni imajo partnerice, mlajše od svojih otrok. Vedno bolj jim postajajo podobni tudi politiki. Ali je v krizi srednjih let tudi slovenski premier, ki ga že nekaj časa spremljamo, kako ob mlajši partnerici očitno spreminja videz? Psihoterapevt Milan Krajnc pravi: "Po teoriji bi lahko rekel, da je v krizi srednjih let, lahko pa drugače gledamo, da je bil 50 let vajen samo garanja, zdaj pa je srečal osebo, ki mu je odprla oči in pokazala, da obstaja še kaj drugega, ne samo delo."

"Lahko bi rekli, da je kriza srednjih let trženjski koncept, ki so si ga izmislili Harley Davidson, Porsche ali pa odvetniki za ločitve. Ampak gre za naravno stanje, da v drugem delu življenja postanemo spet celoviti," o tem, da je kriza srednjih let pravzaprav proces samoanalize, ki ni značilen samo za en spol, razmišlja oglaševalski guru Aljoša Bagola.

Tudi Aljoša Bagola in Miha Šalehar sta v življenju dosegla vse, kar od moških pričakuje družba, uspeh, prepoznavnost, ustvarila sta si družino. A sta se na pragu srednjih let znašla v hudih stiskah. Miha Šalehar: "Vzgajan sem bil kot fantek, zame je bilo spisanih en kup pravil, kaj moram v življenju doseči, da bom vreden. In ko ti potuješ skozi življenje in nizaš te male uspehe, ugotoviš, da se nisi nič boljše počutil, ko si diplomiral, zaslužil 5000 evrov več, kupil kolo za 2000 evrov več. Takrat se ti pripelje: kaj pa, če je odgovor nekje drugje?"

Več v spodnjem prispevku novinarke Anke Pirš.